Zadetki iskanja
Vorenc
potreben prid., F20, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; egens, egenus, -a, -um, potrében; expiabile bellum, ena potrébna voiṡka; indigens, potrében; indiguus, -a, -um, vbóg, potrében ṡromák; inops, -pis, vbóg, potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz; mendosus, -a, -um, polhen falenîa, potreben poprave; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo, potrébnu; neceſsarius, -a, -um, potrében; neceſse, neceſsum, neceſsarium, potrébnu; operae pretium, muje vrednu, pridnu, nuznu, potrébnu; perneceſsarius, -a, -um, cilú potrébin; peropus est, je cilú potrébnu; plorabunda bella, voiṡke ṡa katere je potrébnu jokati; requisita naturae, te potrébne rizhy. Deut:23; requisitum, -ti, tú kar je k'eni reizhi potrébnu; succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempus succisivum, od potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
Vorenc
potrebovati nedov., F4, egere, potrébovati; indigere, potrébuvati, potrébo iméti; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; opus habere, potrébovati
Vorenc
predaja ž, F8, auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na predajo klizanu; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; ina auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; prostare, od dalezh ſtati, vun na predajo poſtaviti; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; venalis, -le, na prudai, na predajo; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
Vorenc
premisliti dov., F7, considerare, ſpomiſliti, premiſliti, premiſhlovati, ogledovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; pensiculare, dobru premiſliti, inu prevagati; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; previdere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; reputare, perſoditi, dobru premiſliti, nameiniti
Vorenc
premožen prid., F8, evalere, múzh iméti, premoṡhen biti; impos, ne premoṡhen; impugnatus, -a, -um, premoṡhen; pollens, -tis, premoṡhin, mozhán, mogozh; pollere, premoṡhin biti; praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhan ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti; praevalidus, -a, -um, ſylnu mozhán, inu premoṡhin; valescere, mozhán, inu premoṡhin poſtati, ali ratati
Vorenc
prestrašiti se dov., F13, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti; expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti; extimescere, ſe preſtraſhiti; inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti; perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti; permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; stupefieri, od ſtraha oterpnéti, ſe mozhnu preſtraſhiti; stupere, obterpnéti, ſe preſtraſhiti
Vorenc
prilastiti dov., F10, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; appropriare, perlaſtiti, laſtnu ſturiti; appropriare, perlaſtiti, v:g: perlaſtnu; attribuere, perdati, zhesdati, perlaſtiti; dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati, perlaſtiti; desacrare, perṡhègnati, perlaſtiti; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti
Vorenc
primilovati nedov., adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti, perẛdihniti, permilovati
Vorenc
Vorenc
Vorenc
pripustiti dov., F8, admittere, perpuſtiti, notar puſtiti; ansam dare, perpuſtiti, vrshoh dati; concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti, dopuſtiti, derlabati, dodeiliti; fas, et jura sinunt, ſpodobnoſt, inu pravde perpuſtè; genium defraudare, tú ali unu ne perpuſtiti, odvṡèti, odtergati; permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati; relinquere, puſtiti, ṡapuſtiti, popuſtiti, perpuſtiti; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. nepripustiti
Vorenc
prisoditi dov., F4, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; addicere, item, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; adjudicare, perſoditi, ſposnati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi
Vorenc
priteči dov., F13, accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; accurrere citò, perlomaſtiti, hitru pertezhi; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; corrivatus, -a, -um, kar je v'eno vodó v'kupai perteklu; influere, notar tezhi, notar pertezhi; intercursare, v'meis priti, v'meis pertezhi; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali pertezhi, ſrezhati; recurrere, v'drugu pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti, pertezhi; succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi pertezhi; prim. pritekoč
Vorenc
Vorenc
prodaj m, F13, indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; licitator, tudi kateri ṡa eno reizh na prudai vezh, inu vezh oblubuje; mangonizare, ſtare ṡaleṡháne rizhy ponoviti, inu na prudai perpraviti; merces, lon: tudi blagú na prudai; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od[!] tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sub Corona vendere, ozhitnu na prudai poſtaviti; venalis, -le, na prudai, na predajo; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati; venditatio, na prudai blagá iṡkaṡanîe; vestis promercialis, en gvant na prudai
Vorenc
rad prid., F67, adagia sunt: ker mazhka rody, radú miſhi lovy; allubescere, rad ſturiti; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; cupere, ṡheléti, rad iméti; dignari audire, rad poſluſhati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; juniperetum, -ti, kir brinîe radú raſte, brinîovje; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kregá; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; libenter, rad, volnú; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; volones, vel voluntarÿ, kateri ſami radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
Vorenc
Vorenc
razbeljen del., F11, caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu; candere, reṡbélenu biti, ognîenu; candicare, beil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe s'reṡbeilenim ẛheleiẛom; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; recandens, ſylnu reṡbeilen; recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú reṡbeilen biti; strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
Vorenc
razgledati dov., F8, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; contemplari, reṡmiſhlati, reṡgledati, ṡgledovati, reṡmiſhlovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; perspectare, povſód okuli ogledati, reṡgledati; perspicare, dobru inu prou reṡgledati, inu ſpoṡnati; pervidere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
Vorenc
razveseliti se dov., F11, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; applaudo, -ere, s'rokami v'kupai od veſſelja pluskati, resveſſeliti ſe; congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti; congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; delectare, -ri, ſe reṡveſſeliti, luſht iméti; exsultare, et exultare, ſe reṡveſſeliti; gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali reṡveſſeliti; gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; jucundari, ſe resveſſeliti, veſſel biti; laetificari, ſe resveſſeliti, veſſel biti; oblectare, vel oblectari, ſe reṡveſſeliti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 159
Dostopnost