Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
cénter -tra m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik center dobrega počutja  pojmovnik center za nujno medicinsko pomoč  pojmovnik informacijski center  pojmovnik izobraževalni center  pojmovnik možganski center  pojmovnik nastanitveni center  pojmovnik zaposlitveni center  pojmovnik živčni center
GLEJ ŠE SINONIM: središče, središče, središče
GLEJ ŠE: središče, središče, središče, središče
Celotno geslo Vezljivostni NG
céntercênter -trasamostalnik moškega spola
  1. središče
    • center za koga/kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim
    • , centri po čem, kod
  2. vodilna ustanova
    • center za kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim/kom
Terminološka
Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Celotno geslo Frazemi
ígla Frazemi s sestavino ígla:
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla
SSKJ²
informacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi; informacijska avtocesta omrežje za hiter prenos podatkov; živimo v informacijski dobi; informacijska družba družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času; informacijska infrastruktura infrastruktura za prenos informacij / informacijske rešitve
♦ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajevanje dejavnosti
Jezikovna
Kaj pomeni »pravnoinformacijski« in kaj »pravno-informacijski« sistem?

Zanima me, ali se izraz pravno-informacijski sistem res pravilno zapiše z vezajem.

Mar ni podstava pravna informacija in gre torej za isto tvorbo kot pri poslovnoinformacijskem sistemu, pri katerem gre v resnici verjetno za poslovni informacijski sistem?

Če je pravilen zapis z vezajem, bi morala biti v skladenjski podstavi te zloženke samostalnika pravo in informacija. Se pravi, da gre za pravni in informacijski sistem. Toda pravni sistem ima povsem drug pomen.

Bi moral biti tudi PisRS pravni informacijski sistem (analogno s poslovnim informacijskim sistemom) z naslednjim pomenom: informacijski sistem, ki vsebuje informacije o pravu (zakonodaji)?

Celotno geslo ePravopis
kulturno-informacijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kulturno-informacijska kulturno-informacijsko pridevnik
kulturni in informacijski
IZGOVOR: [kultúrno-informacíjski]
SSKJ²
perinatálen -lna -o prid. (ȃ) med.
nanašajoč se na zdravstveno varstvo nosečnice, človeškega plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni dnevni center; perinatalni informacijski sistem; perinatalna diagnostika, medicina / ukrepi za izboljšanje perinatalnega varstva
// nanašajoč se na zadnje dneve nosečnosti in prve dneve po rojstvu otroka; obporoden: perinatalna umrljivost; perinatalno obdobje; perinatalno zdravje
Jezikovna
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

  • Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
  • Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
  • Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Pravo
uprávni orgán -ega -a m
Število zadetkov: 10