Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
podučenje sF8, commentumẛmiẛhlenîe, kai ẛmiſhleniga, podvuzhenîe; disciplinaſtráh, navuk, ladanîe, podvuzhenîe; doctrina, -aenavuk, podvuzhenîe; elementa loquendity pervi ṡazhetki, inu podvuzhenîe govorjenîa; eruditiopodvuzhenîe; initiamenta, -orumtá perva podvuzhenîa, dopovedanîa, ali podviṡhanîa; institutiopoſtava, navuk, podvuzhenîe, naredba; instructiopodvuzhenîe, perpravlanîe, podviṡhanîe
Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Celotno geslo Frazemi
poigráti se Frazemi s sestavino poigráti se:
poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci [kóga]
Pravo
poklíc -a m
Gledališče
poklícno gledalíšče -ega -a s
Pravo
polítični sistém -ega -a m
SSKJ²
polítika -e ž (í)
1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike v socializmu prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / aktualna politika / notranja politika
// s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika vlade, stranke / državna, občinska politika
2. dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: spori v slovenski politiki; opozicijska politika
3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Slovenije
// način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / politika evropskih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile
4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, jezikovna, kulturna, kmetijska, raziskovalna, vojaška politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
// določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike; družinska politika skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah
5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko
● 
pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
♦ 
ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
Pravo
polítika konkurénce -e -- ž
Pravo
pomóč na dómu -í -- -- ž
Pravo
popís in cenítev zapuščíne -a -- -tve --
Vorenc
postaviti dov.F104, anteponerenaprei poſtaviti; aplusterbanderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; commentariẛamerkati, naprei poſtaviti; diem diceredán poſtaviti; insidiari, insidias struerebuſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; instituerepoſtaviti, vlaſtiti, v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intractabilis, -lenerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; praeponerenaprei poſtaviti; sancireodlozhiti, poſtaviti, ṡapovédati; sub corona vendereozhitnu na prudai poſtaviti; substituerena meiſti ſebe poſtaviti; taxarepozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati
Celotno geslo Frazemi
pót Frazemi s sestavino pót:
bíti na dôbri póti, bíti na najbóljši póti, iskáti pót iz slépe úlice, íti rákovo pót, končáti svôjo življênjsko pót, nájti pót iz slépe úlice, ostáti na pól potí, otròk je na póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, pót iz slépe úlice, pót se vléče kot kúrja čréva, skúpna življênjska pót, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, spremljati kóga na zádnjo pót, tŕnova pót, ubráti pót pod nóge, vzéti pót pod nóge, zvonôvi gredó na bôžjo pót, življênjska pót
Pravo
potrdílna prôšnja -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
poȗk -a m
Jezikovna
Povratno svojilni zaimek

V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.

  • Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
  • Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
  • Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
  • Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
  • S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
  • Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
  • Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
  • Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
  • Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
  • Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
  • Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
  • Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
  • Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
  • Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)

Celotno geslo Frazemi
právda Frazemi s sestavino právda:
právda za ôslovo sénco
Pravo
pravíca do izobraževánja -e -- -- ž
Jezikovna
Pravna besedila: oklepaj in druga ločila

Pri lektoriranju pravnih besedil se pojavi dilema ob navedbi točk, označenih s črkami in oklepaji,** v povedi 1. zagovarjamo stališče, da je povsem odveč zaklepaj,** npr.:

  • V 1. točki pod i) na koncu druge alineje => V 1. točki pod i na koncu druge alineje

Ali je raba zaklepaja v tem primeru vendarle mogoča?

2. Kaj pa, kadar sta pri črkovni oznaki točke v povedi uporabljena uklepaj in zaklepaj, npr.:

  • glede točke (a) petega odstavka …
  • vsebina potrdila iz točke (b) šestega odstavka …
  • Preglede iz točke (a) 12. člena Uredbe 000/2000/ES opravlja CURS, preglede iz točke (b) 12. člena Uredbe 000/2000/ES pa ….

Ju lahko ohranimo, kakor bi radi pravniki, ali sta rabljena neupravičeno? Ohranitev rabe oklepajev pri točkah pravniki zagovarjajo zaradi večje preglednosti pri navajanju točk v besedilu ali zahteve, da je prevedeno pravno besedilo tudi po obliki enako izvirniku. Prosimo vas za nasvet glede rabe oklepajev v takem primeru.

Pravo
právna pánoga -e -e ž
Pravo
právna sistemátika -e -e ž
Število zadetkov: 307