Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
ravnáti Frazemi s sestavino ravnáti:
[po] máčehovsko ravnáti s kóm/čím, ravnáti s kóm/čím kot svínja z méhom, ravnáti s kóm kot z živíno, ravnáti s kóm v rokavícah, ravnáti s kóm z rokavícami
Jezikovna
Razlika med »pokoren« in »poslušen«

Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?

Jezikovna
Razlika med pridevnikoma »biotehniški« in »biotehničen«

Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.

Celotno geslo Frazemi
rázni Frazemi s sestavino rázni:
niti pod rázno
Terminološka
Razogljičenje
Zanima nas vaše mnenje o prevodu angleškega izraza decarbonisation , ki so ga evropske institucije začele uporabljati v zvezi z novo energetsko unijo. Tipična zveza je recimo decarbonising the economy . Izraz pomeni 'postopno prenehanje odvisnosti (gospodarstva) od fosilnih goriv, ki vsebujejo ogljik'. Glede na to, da že imamo termin nizkoogljično gospodarstvo , predlagamo razogljičevanje ( decarbonising ) oziroma razogljičenje ( decarbonisation ).
Celotno geslo Frazemi
razpráva Frazemi s sestavino razpráva:
razpráva za okróglo mízo
Celotno geslo Frazemi
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi
Celotno geslo Frazemi
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu
Vorenc
s'hodišče sF6, coëtusẛbraliṡzhe, gmaina, enu v'kup ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe druṡhba ludy, ſpravizhe[!]; conventus, -tusṡbraliṡzhe, s'hodiṡzhe, s'hod; solemnitasobhajanîe, praṡnik, s'hodiṡzhe, viſſok praṡnik; solennia instituereleitna s'hodiṡzha gori poſtaviti; solennis diespraṡnik, ali s'hodiṡzhe, kateru ſe vſaku leitu obhaja; solenniters'velikim leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam
Celotno geslo Sprotni
sámoizolírati se dovršni in nedovršni glagol
    1. izolirati, ločiti se od drugih, zapreti se pred drugimi, navadno po lastni želji SINONIMI: samoosamiti se
    2. ob zelo verjetni okuženosti ostati v karanteni, ki jo posameznik preživlja doma po odredbi ali se zanjo odloči sam zaradi odgovornosti do drugih SINONIMI: samoosamiti se
      2.1 izolirati se, omejiti nenujne fizične stike z drugimi z namenom preprečevanja širjenja okužbe, navadno po lastni odločitvi SINONIMI: samoosamiti se 
Jezikovna
Schengenski informacijski sistem: z malo ali veliko?

Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.

Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del

V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:

  • Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
  • Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
  • Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
  • Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).

Zanima me naslednje:

  • ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
  • ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
  • ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?

Pravo
sedes materiae -- --
Pravo
sédež -a m
Geografija
separatízem -zma m
Jezikovna
Seznam najpogosteje rabljenih besed v slovenščini

Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?

Celotno geslo Vezljivostni NG
sistém-asamostalnik moškega spola
  1. skupina povezanih enot, pojavov
    • sistem česa/koga
    • , sistem za kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom
  2. funkcionalna celota
    • sistem česa
    • , sistem za kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom
  3. družbena ureditev
    • sistem česa
    • , sistem za koga/kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom, kje
Pravo
sistematizácija práva -e -- ž
Celotno geslo Frazemi
slòn Frazemi s sestavino slòn:
béli slôni, iméti kóžo debélo kot slòn, kot slòn v trgovíni s porcelánom, napráviti iz múhe slôna, naredíti iz múhe slôna, obnášati se kot slòn v trgovíni s porcelánom, vêsti se kot slòn v trgovíni s porcelánom
Jezikovna
Slovenjenje imen tujih univerz – (1)

Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin

Celotno geslo Vezljivostni NG
slúžba-esamostalnik ženskega spola
  1. delo, dejavnost na podlagi delovnega razmerja
    • služba koga/česa
    • , služba za kaj/koga, za koliko
    • , služba v/na čem, kje
    • , služba pri čem, kje
    • , služba s čim
  2. oddelek v delovni organizaciji
    • služba česa
    • , služba za kaj/koga
    • , služba v/na čem, kje
    • , služba pri čem, kje
    • , služba s čim
Število zadetkov: 307