Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
stôpnja -e ž (ó) navadno s prilastkom
1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo
// kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda
2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja; začetna stopnja kapitalizma; prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja
// kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje
3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti; razvrstiti po stopnji odvisnosti; različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino / z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost
4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke
5. jezikosl. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova
6. glasb. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
● star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C; jezikosl. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. stopnje izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk
Celotno geslo Sinonimni
stôpnja -e ž
1.
s prilastkom kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon
SINONIMI:
publ. nivo, publ. rang, star. stopinja
2.
s prilastkom enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost
SINONIMI:
zastar. stopnica
3.
s prilastkom enota pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej, določena s pomembnostjo, nalogami, pravicami
SINONIMI:
instanca, publ. nivo, publ. rang, publ. raven1, publ. ravnina
4.
s prilastkom časovno sklenjeni del nastajanja, razvoja česa; kar poteka, se dogaja, nastane v tem časovno sklenjenem delu
SINONIMI:
etapa, faza, stadij2, knj.izroč. stopnica
GLEJ ŠE SINONIM: stopnica
GLEJ ŠE: presežnik, enačba, nazadnje, organ, organ, sodišče, sodišče, sodišče, sojenje, študij, študij, študij
Davki
subjektívni dávek -ega -vka m
Pravo
svój poklíc -ega -a m
Smučanje
škóljka -e ž
Celotno geslo eSSKJ
špórtnica špórtnice samostalnik ženskega spola [špórtnica]
    ženska, ki se ukvarja s športom
ETIMOLOGIJA: ↑športnik
Celotno geslo eSSKJ
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik]
    1. kdor se ukvarja s športom
    2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno atlet
ETIMOLOGIJA: ↑šport
Pravo
telésna okvára -e -e ž
Celotno geslo Vezljivostni NG
terapíja-esamostalnik ženskega spola
  1. zdravljenje
    • terapija česa/koga
    • , terapija s čim, kako
    • , terapija za kaj/koga
    • , terapija v čem, kje, kdaj
    • , terapija pri kom
    • , terapija proti čemu
SSKJ²
tetraplégik -a m (ẹ́)
kdor ima tetraplegijo: spremljevalec tetraplegika; avto za tetraplegika; po nezgodi je postal tetraplegik, priklenjen na invalidski voziček; paraplegik in tetraplegik
Pravo
trájno nèzaposljíva brezpôselna oséba -- -e -e -e ž
SSKJ²
trípŕst -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄)
ki ima tri prste: triprsti invalid / triprsta desnica / triprste delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem
♦ zool. triprsti detel črno-bela ptica s tremi prsti in z rumeno liso na temenu, Picoides tridactylus; triprsti lenivec lenivec s po tremi prsti na sprednjih in zadnjih nogah, Bradypus tridactylus
SSKJ²
trípŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ)
ki ima tri prste: invalid s triprstno roko / triprstne delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem
Celotno geslo Sinonimni
trípŕsti -a -o prid.
ki ima tri prste
SINONIMI:
GLEJ ŠE: rokavice
SSKJ²
trópŕst -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄)
triprst: troprsti invalid / troprste delovne rokavice
Celotno geslo Vezljivostni NG
úd-asamostalnik moškega spola
  1. del človeškega ali živalskega telesa
    • ud česa/koga
    • , ud za koga/kaj
    • , ud s čim
    • , ud v čem, kako
  2. član
    • ud česa
    • , ud v čem, kje, kdaj
Pravopis
upokojênec -nca tudi upokójenec -nca m z -em člov. (é; ọ́) biti ~; invalidski ~
upokojênka -e tudi upokójenka -e ž, člov. (é; ọ́)
upokojênčev -a -o tudi upokójenčev -a -o (é; ọ́)
SSKJ²
upokojíti -ím dov., upokójil (ī í)
1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
♦ pravn. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti
2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti
    upokojíti se knjiž.
    umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile
    upokojèn -êna -o:
    upokojena učiteljica
Celotno geslo Vezljivostni G
upokojíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
SSKJ²
upoštéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. ki se da upoštevati: pravno upošteven dogovor; za invalidsko zavarovanje upoštevna okvara / upoštevna osebnost pomembna
Število zadetkov: 320