Zadetki iskanja
SSKJ
nôvogŕški -a -o prid. (ō-ȓ) nanašajoč se na sodobne Grke ali Grčijo: novogrški jezik; novogrška kultura
SSKJ
očlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: kultura očloveči človeka / očlovečiti medsebojne odnose / s tem je skušal pisatelj svojega junaka očlovečiti / očlovečiti naravo
- očlovéčen -a -o: očlovečen človek; očlovečeno bitje
SSKJ
omíka -e ž (ȋ) knjiž.
- 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko
- 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva
SNB
opisménjen -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije
2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije
2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
SSKJ
SSKJ
orientálec -lca m (ȃ) knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev
SSKJ
paleolítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo
SNB
perfekcionístičen -čna -o [perfekcijonističən] prid. (í)
1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen
2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos
3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst
1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen
2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos
3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst
SNB
pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ)
1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine
2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov
3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra
1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine
2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov
3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra
SNB
pòdkultúraSSKJ -e ž (ȍ-ȗ)
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je; subkulturaSSKJ: Hekerji, katerih glavna motivacija je dobiti ugled znotraj lastne podkulture, običajno le objavijo virus, kaznivo dejanje pa zagrešijo tisti, ki ga širijo E (↑)pod... + (↑)kultúra
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je; subkulturaSSKJ: Hekerji, katerih glavna motivacija je dobiti ugled znotraj lastne podkulture, običajno le objavijo virus, kaznivo dejanje pa zagrešijo tisti, ki ga širijo E (↑)pod... + (↑)kultúra
SSKJ
pogánstvo -a s (ȃ) za kristjane pripadnost veri, ki ne priznava Kristusa za boga: poganstvo in krščanstvo
// miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna področja so se oklepala poganstva
// miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna področja so se oklepala poganstva
SNB
pòp1 SSKJ pôpa m (ȍ ó)
zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti; pop glasbaSSKJ: plesni pop; koncert popa; kraljica popa; Bil je izjemen pevec, ki je spoštoval najrazličnejše zvrsti glasbe, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa, etna in celo heavy metala E ← agl. pop, skrajšano iz pop(ular music) 'popularna glasba'
zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti; pop glasbaSSKJ: plesni pop; koncert popa; kraljica popa; Bil je izjemen pevec, ki je spoštoval najrazličnejše zvrsti glasbe, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa, etna in celo heavy metala E ← agl. pop, skrajšano iz pop(ular music) 'popularna glasba'
- pòp2 -- v prid. rabi
pop pevec; pop zvezdnik; pop kultura; Na letališču ga je pričakalo več histeričnih navdušencev kakor kakšno pop zvezdo – glej tudi pòp...
SNB
pòpkultúra -e in pòp kultúra -- -e ž (ȍ-ȗ)
kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; Vse številnejši ljubitelji japonske popkulture v Sloveniji pripravljajo novoletno zabavo, ki bo največja zabava v japonskem slogu v Sloveniji E ← agl. pop culture iz ↑pòp1 + (↑)kultúra
kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; Vse številnejši ljubitelji japonske popkulture v Sloveniji pripravljajo novoletno zabavo, ki bo največja zabava v japonskem slogu v Sloveniji E ← agl. pop culture iz ↑pòp1 + (↑)kultúra
SNB
pòstsocialízem -zma in póstsocialízem -zma [postsocijalizəm] m (ȍ-ī; ọ̑-ī)
gospodarsko-družbena ureditev po padcu socialističnih režimov: Živimo v postsocializmu, ko se ustvarja nova razredna kultura. Družba se razdvaja – poleg delavskega razreda nastajata srednji in visoki razred E ← nem. Postsozialismus iz (↑)póst... + (↑)socialízem
gospodarsko-družbena ureditev po padcu socialističnih režimov: Živimo v postsocializmu, ko se ustvarja nova razredna kultura. Družba se razdvaja – poleg delavskega razreda nastajata srednji in visoki razred E ← nem. Postsozialismus iz (↑)póst... + (↑)socialízem
SSKJ
pôznorímski -a -o prid. (ó-í) nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba
SSKJ
prákultúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. prvotna, najstarejša kultura: raziskovati prakulture ob Egejskem morju; mezopotamska prakultura
SSKJ
priblížati -am dov. (ȋ)
- 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla
- 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih
- 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam
- priblížati se
- 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
- 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
- 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
- 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
- 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala
- približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj
- priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem
SNB
próbiótični -a -o [probijotični] prid. (ọ̑-ọ́)
1. ki ugodno vpliva na zdravje človeka, živali: probiotični mikroorganizmi; probiotična kultura; Za zdravo črevesno floro bi lahko po njihovih trditvah zaužili deset do petnajst oliv, obogatenih s probiotičnimi bakterijami
2. ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: probiotični jogurt; probiotični napitek; probiotično živilo; Pravi kefir je najstarejši probiotični mlečni izdelek E ← agl. probiotic, nem. probiotisch iz ↑próbiótik
1. ki ugodno vpliva na zdravje človeka, živali: probiotični mikroorganizmi; probiotična kultura; Za zdravo črevesno floro bi lahko po njihovih trditvah zaužili deset do petnajst oliv, obogatenih s probiotičnimi bakterijami
2. ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: probiotični jogurt; probiotični napitek; probiotično živilo; Pravi kefir je najstarejši probiotični mlečni izdelek E ← agl. probiotic, nem. probiotisch iz ↑próbiótik
SNB
prótikultúraSSKJ -e ž (ọ̑-ȗ)
kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; antikultura: pripadniki protikulture; Obstajajo znamenja, da vsaka konformistična družba iz lastnih protislovij poraja nekonformistično protikulturo E (↑)proti... + (↑)kultúra
kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; antikultura: pripadniki protikulture; Obstajajo znamenja, da vsaka konformistična družba iz lastnih protislovij poraja nekonformistično protikulturo E (↑)proti... + (↑)kultúra
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 161
Dostopnost