Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ)
1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva
2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'
    rave2 -- v prid. rabi
    raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
    rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
    glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
SSKJ
razúmarski -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski
// ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura
SSKJ
rímski -a -o prid. (í) 
  1. 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
    ●     rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
  2. 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
    ♦     arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
SSKJ
rímstvo -a s (ī) miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva
● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom
SSKJ
samobíten -tna -o prid. (í ī) knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda
● knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja
// samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje
// izviren, originalen: samobiten umetniški izraz
    samobítno prisl.: to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega
SSKJ
samoníkel -kla -o [əu̯] prid. (í) 
  1. 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda
    ♦     agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek
    // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik
    // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost
  2. 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori
    samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
SSKJ
samorásel -sla -o [əu̯] prid. (ā á) 
  1. 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo
  2. 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda
    ●     knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna
    samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati
SSKJ
samoróden -dna -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo
    ♦     agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte
  2. 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda
    // izviren, originalen: samorodne ideje
  3. 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo
    ●     knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci
    samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih
SSKJ
skúpen -pna -o prid. (ū) 
  1. 1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
    // namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča
    // prostori za skupno uporabo
  2. 2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
  3. 3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
  4. 4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
    ●     publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; žarg., jur. skupne službe delovna skupnost
    ♦     ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jur. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij; lingv. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili
    skúpno prisl.: vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
SSKJ
slovénstvo -a s (ẹ̑) 
  1. 1. pripadnost slovenskemu narodu: Trubar povsod poudarja slovenstvo; biti ponosen na svoje slovenstvo
    ●     ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju
    // slovenska kultura in miselnost: slovenstvo ni izginilo v nemštvu; poveličevati za slovenstvo zaslužne može
  2. 2. ekspr. prebivalci slovenske narodnosti: ljudstvo je v Linhartovem času pomenilo slovenstvo, gospoda nemštvo; bilo je, kot da se je v čitalnici zbralo vse slovenstvo
SSKJ
sodôbnost -i ž (ó) 
  1. 1. novejši čas, sedanjost: ta kultura se je ohranila v sodobnost; sodobnost in prejšnja obdobja
  2. 2. čas, v katerem kdo živi: pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti / ekspr. njegovih idej sodobnost ni razumela sodobna družba; sodobniki; prepričljiv prikaz sodobnosti v njegovih delih sodobnih razmer
  3. 3. značilnost sodobnega: sodobnost opreme / sodobnost nazorov
SNB
someljé -êja in sommelier -ja cit. [someljé -êja] m, člov. (ẹ̑ ȇ)
strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: Prav someljeji so prispevali k temu, da se je kultura pitja vina precej spremenila in da ljudje vedno bolj cenijo kakovostna vina E ← frc. sommelier, prvotno 'gonjač tovorne živine', ← provans. saumalier, saumadier iz saumada 'tovor'
SSKJ
sŕčen1 -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka
● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levo
♦ anat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza
    sŕčno 
    1. 1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost
    2. 2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
SNB
srédnjeevropêjstvo -a s (ẹ̑-ȇ)
srednjeevropska kultura in miselnost: Obujanje srednjeevropejstva je vsebovalo željo po preraščanju jugoslovanskega okvira E iz Srédnja Evrópa
SSKJ
sredozémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele: sredozemske države / sredozemske rastline / sredozemska kultura
♦ arhit. sredozemska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; mediteranska hiša; geogr. sredozemsko morje morje, zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem
SSKJ
stanovánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja
♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski
SSKJ
stároíndijski -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura
♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče
SSKJ
stárorímski -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo
SSKJ
starosélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji; staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo
SSKJ
súbkultúra -e ž (ȗ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je: nekatere skupine prebivalstva oblikujejo v razširjenih kulturah subkulture s posebnimi sistemi norm in načinov ravnanja / mestna, vaška subkultura; subkultura hipijev
Število zadetkov: 161