Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zgníti zgníjem dov. (í ī)
1. razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir, zelje zgnije; deske so na vlagi, zaradi vlage zgnile; zgniti pri koreninah, v zemlji
2. ekspr. postati nedejaven, duševno otopel: moram delati, sicer bom zgnil; zgniti v ječi; v tej samoti bo še zgnil
    zgnít -a -o:
    zgnit les; zgnito sadje
SSKJ²
zgódnji -a -e prid. (ọ̄)
1. navadno z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob začetku predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: zgodnji izid knjige; zgodnji prihod avtobusa / zgodnja setev; navajen je na zgodnje vstajanje / zgodnje cvetenje; opažati zgodnje staranje / zgodnji sneg; zgodnja zima; zgodnje upanje, veselje
// ki je, se pojavi ob začetku dneva, jutra: njegov zgodnji obisk nas je presenetil / zgodnje sonce
2. od začetka trajanja malo oddaljen: zgodnja jesen, pomlad; zgodnje popoldne / prišel je v zgodnjih (jutranjih) urah zgodaj zjutraj / zgodnji kapitalizem; zgodnji srednji vek prvo obdobje srednjega veka; zgodnja antika; zgodnja romantika; zgodnje krščanstvo / umetnikova zgodnja dela
3. ki doraste, dozori v razmeroma kratkem času: zgodnji krompir; pozne in zgodnje sorte sadja
♦ arheol. zgodnja bronasta doba; gozd. zgodnji les redkejša plast lesa v letnici; ped. zgodnje otroštvo doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; rel. zgodnja maša prva maša zgodaj zjutraj; um. zgodnji barok; zgodnja gotika
Botanika
zgódnji lés -ega -á m
SSKJ²
zgoréti -ím dov., zgôrel (ẹ́ í)
1. izginiti, uničiti se v ognju, plamenu: les, papir zgori; te snovi ne zgorijo; zgoreti na grmadi, v peči; do konca, nekoliko, popolnoma zgoreti; hitro zgoreti; zgoreti kot bakla, slama / zgoreti v ognju / satelit je zgorel v atmosferi
// biti v požaru, ognju uničen: domačija je zgorela; nihče se ni rešil iz goreče hiše, vsi so zgoreli; vse jim je zgorelo; ekspr. skedenj je zgorel do tal popolnoma
2. s tem izginjenjem, uničenjem dati energijo: gorivo, plin zgori; taka zmes zgori eksplozivno / hrana zgori v telesu
● knjiž. spomin na ta dogodek je že zgorel nihče se ga več ne spominja; ekspr. če ne bo dežja, bo na polju vse zgorelo bo uničeno zaradi vročine, suše; ekspr. zgoreti od napora izčrpati se, oslabeti; ekspr. od sramu bi najraje zgorel zelo me je sram; tako je vroče, da bom zgorel zelo mi je vroče
    zgôrel tudi zgorèl in zgorél -éla -o:
    zgoreli plin; zgorela hiša, vas; zgorela kraška planjava; 
prim. izgoreti
Pravopis
zgoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Les ~i; poud. ~ od napora |izčrpati se, oslabeti|
SSKJ²
zgorévati -am nedov. (ẹ́)
1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu: les zgoreva; brezdimno, počasi zgorevati / zgorevati v ognju
2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati energijo: bencin, gorivo, plin zgoreva
// razkrajati, razgrajevati se in pri tem dajati energijo: hrana, ki zgoreva v telesu, daje moč in toploto
3. ekspr., v zvezi z v, za izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: zgorevati za svoje ideje; zgorevati v skrbi za otroke / zgorevati v ljubezni
    zgorevajóč -a -e:
    zgorevajoči plini; zgorevajoča snov; 
prim. izgorevati
Smučanje
zíbati se v kolénih gôr in dôl -ljem se -- -- -- -- -- nedov.
Pleteršnik
zimostràž, -stráža, m. = božje drevce, božji les, C.; — das Wintergrün, Cig.
SSKJ²
zlágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo
2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico
// na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock
3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka
4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec
5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije
// ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati
● star. ne znam zlagati besed tako kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem
♦ etn. zlagati snope v nasad; jezikosl. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; les. zlagati deske v škarje; lit. zlagati ode
    zlágati se star.
    ujemati se: barve se zlagajo / pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj / take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem / moji nazori se ne zlagajo z njegovimi / z ženinimi starši se dobro zlaga / popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam
    zlagáje :
    zlagaje pesem, je mislil nanjo; 
prim. izlagati1
Celotno geslo Frazemi
zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden, čŕno zlató, zelêno zlató
Celotno geslo Etimološki
zlesenẹ́ti – glej lẹ̑s
Celotno geslo Pohlin
zlez [zlẹ̑z] samostalnik moškega spola

rastlina drobnocvetni slezovec, LATINSKO: Malva pusilla

PRIMERJAJ: zmršen klobuk

Celotno geslo eSSKJ
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]
    1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
Celotno geslo eSSKJ
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk
      1.1. dati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
SSKJ²
zób1 -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑)
1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
● ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
♦ alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Geologija
zoglenéli lés -ega lesá m
SSKJ²
zoglenéti -ím dov. (ẹ́ í)
spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela
// geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli
    zoglenèl in zoglenél -éla -o:
    zoglenela skorja; zoglenela drevesa
Celotno geslo Sinonimni
zoglenéti -ím dov.
spremeniti se v oglje
SINONIMI:
SSKJ²
zoglenévati -am nedov. (ẹ́)
spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva
// geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale
Število zadetkov: 2114