Fran

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2. igrača, ki predstavlja miš

3. ljubkovalno ženska ali deklica

4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

míška -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče
2. rač. z dlanjo vodljiva naprava, navadno z dvema tipkama, za premikanje kazalca na računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov: klikniti z miško, na miško; miška za prenosnik; desna, leva tipka miške; podloga za miško; tipkovnica in miška / brezžična miška; laserska, optična miška ki premike zaznava s svetlobnim senzorjem / računalniška miška
3. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška
4. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mládi Frazemi s sestavino mládi:
prenášati kàj kot máčka mláde, stáro in mládo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mladìč -íča m (ȉ í)
1. žival v prvem obdobju življenja: mladič raste, se lepo razvija; mladiči še sesajo; stare živali prodaja in kupuje mladiče; sinica je pitala mladiče s črvi; gnezdo mladičev
// živalski potomec v odnosu do staršev: mačka ima pet mladičev; dojiti, izvaliti, skotiti mladiče; medvedji, opičji, ptičji mladič
2. ekspr. mlad, navadno še neizkušen človek: taki mladiči se ogrevate za marsikaj; ne poslušaj teh golobradih mladičev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

morálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na moralo:
a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno
b) moralni propad, razkroj; moralna kritika družbe; držati se moralnih načel, zakonov; to ni le ekonomsko, ampak tudi moralno vprašanje / ima izostren moralni čut / moralna vzgoja otrok / slabš. deliti moralne nauke; moralna tendenca romana je preveč poudarjena / ekspr. moralni izprijenec; moralna čistost / slabš. moralno zgražanje moralistično / moralen človek tega ne bi naredil; on je zelo moralen / moralno-politična karakteristika / moralni kodeks novinarjev, zdravnikov etični kodeks
c) to je moralni nauk basni, zgodbe
2. nanašajoč se na človekovo duševnost, čustva: moralna in materialna podpora; moralno zadoščenje / čutiti moralni pritisk / povzročiti veliko moralno škodo / pravna in moralna dolžnost, pravica / ekspr. dobiti moralno klofuto, lekcijo / moralni zmagovalec
● pog. imeti moralnega mačka občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo

morálno prisl.:
to ga je moralno dvignilo; on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren; 

prim. moralnopolitičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

morálen Frazemi s sestavino morálen:
iméti morálnega máčka, morálna klofúta, morálni kapitál, morálni máček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mọ̑rje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mórska mȃčka -e -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

môrski1 -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morski sadeži užitni morski organizmi, razen rib; morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
● ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata

môrsko prisl.:
morsko modra barva; morsko modra ovratnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mótati -am tudi motáti -ám nedov.(ō; á ȃ)
1. knjiž. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa; navijati: motati prejo na motovilo / štrene motati
2. ekspr. premikati sem in tja, vrteti: roke so ji motale predpasnik; med prsti je motal papir, svinčnik / veter dviguje in mota prte na mizah
// star. zvijati: motati cigareto
3. nav. ekspr. delati, da kaj spremeni svoje okolje: motati kaj iz slame; metulji se motajo iz bub / iz noči se nekaj mota / ženska se je motala v različne jopice in ogrinjala zavijala, oblačila

mótati se, tudi motáti se
1. nav. ekspr., s prislovnim določilom gibati se v določenem prostoru: okoli postelje se motajo ljudje; ob reki se je motalo veliko kopalcev; otroci so se motali po sobi; mačka se mi mota pod nogami / mota se daleč od doma / po glavi, v glavi se ji motajo čudne, nejasne misli / steza se je motala med kamni se je vila / pod stropom se mota dim / navt. žarg. kapitan se je znal motati med ledom je znal spretno manevrirati
2. ekspr. zapletati se, komplicirati se: vojne homatije so se začele čedalje bolj motati / pri govorjenju se je vedno bolj motal
● ekspr. jezik se mu mota ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. motati se v prepir soudeleževati se prepira

motajóč -a -e:
otroci, motajoči se okrog njega

mótan tudi motán -a -o:
tekst. motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mrcváriti -im nedov. -èč -éča; mrcvárjen -a; mrcvárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj Mačka ~i miš |trga, grize|; ~ mladike |trgati, mečkati|; Otroci ~ijo mačko |grdo ravnajo z njo|; poud. Profesor ga je mrcvaril pred tablo |natančno izpraševal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mrnjáv medm. (ȃ)
posnema glas mačke: mrnjav, je prosila mačka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mrnjáv posnem. medm. (ȃ) ~, se je oglasila mačka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múc -a m z -em živ. (ȗ) ljubk. |maček|
múca -e ž (ȗ) ljubk. |mačka|
múcev -a -o (ȗ) ljubk.
múcin -a -o (ȗ) ljubk.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mȗc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múca -e ž (ȗ)
1. ljubk. mačka: muca prede; pobožati muco / otr.: ni, ni, je muca vzela; muca maca
2. ljubk. žensko spolovilo: pobožati muco; obrita muca
3. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: muca moja!
4. otr. strdek smrklja (v nosu):

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

muca muce samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múca Frazemi s sestavino múca:
ti je múca jezík snédla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múcek -cka m živ. (ȗ) manjš.; ljubk. ~ se prilizuje |maček|; člov., ljubk. |prikupen moški, otrok|
múcka -e ž (ȗ) manjš.; ljubk. |mačka|; člov., ljubk. |prikupna ženska, otrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múci -- ž (ȗ)
ljubk. mačka: si kje videl našo muci / pri klicanju muci, muci, pridi sem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.