Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
môrski1 -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morski sadeži užitni morski organizmi, razen rib; morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
● 
ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ 
aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
    môrsko prisl.:
    morsko modra barva; morsko modra ovratnica
SSKJ²
mótati -am tudi motáti -ám nedov.(ō; á ȃ)
1. knjiž. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa; navijati: motati prejo na motovilo / štrene motati
2. ekspr. premikati sem in tja, vrteti: roke so ji motale predpasnik; med prsti je motal papir, svinčnik / veter dviguje in mota prte na mizah
// star. zvijati: motati cigareto
3. nav. ekspr. delati, da kaj spremeni svoje okolje: motati kaj iz slame; metulji se motajo iz bub / iz noči se nekaj mota / ženska se je motala v različne jopice in ogrinjala zavijala, oblačila
    mótati setudi motáti se
    1. nav. ekspr., s prislovnim določilom gibati se v določenem prostoru: okoli postelje se motajo ljudje; ob reki se je motalo veliko kopalcev; otroci so se motali po sobi; mačka se mi mota pod nogami / mota se daleč od doma / po glavi, v glavi se ji motajo čudne, nejasne misli / steza se je motala med kamni se je vila / pod stropom se mota dim / navt. žarg. kapitan se je znal motati med ledom je znal spretno manevrirati
    2. ekspr. zapletati se, komplicirati se: vojne homatije so se začele čedalje bolj motati / pri govorjenju se je vedno bolj motal
    ● 
    ekspr. jezik se mu mota ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. motati se v prepir soudeleževati se prepira
    motajóč -a -e:
    otroci, motajoči se okrog njega
    mótan tudi motán -a -o:
    tekst. motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov
SSKJ²
mrnjáv medm. (ȃ)
posnema glas mačke: mrnjav, je prosila mačka
SSKJ²
múca -e ž (ȗ)
1. ljubk. mačka: muca prede; pobožati muco / otr.: ni, ni, je muca vzela; muca maca
2. ljubk. žensko spolovilo: pobožati muco; obrita muca
3. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: muca moja!
4. otr. strdek smrklja (v nosu):
SSKJ²
múci -- ž (ȗ)
ljubk. mačka: si kje videl našo muci / pri klicanju muci, muci, pridi sem
SSKJ²
múcica -e ž (ȗ)
ljubk. mačka: doma imamo lepo črno mucico
SSKJ²
múcika -e ž (ȗ)
1. ljubk. mačka: igrati se z muciko
2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: v mestu je spoznal nekaj razvajenih mucik / kot nagovor te zebe, mucika
SSKJ²
múcka -e ž (ȗ)
1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck
2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka
3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke
// vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo
4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke; krpa ne pušča muck; pomesti prah in mucke izpod postelje
5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa
SSKJ²
múliti -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū)
1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale
// zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno
2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo
    múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog
    dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
SSKJ²
nabrusíti in nabrúsiti -im dov. (ī ú)
narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje
● 
ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti
    nabrúšen -a -o:
    nabrušeni meči, noži
     
    jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo
SSKJ²
nagŕbiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: nagrbiti hrbet; mačka se je nagrbila
2. star. nagrbančiti: nagrbiti čelo / strah mu je nagrbil kožo
    nagŕbljen -a -o:
    nagrbljen hrbet; nagrbljen obraz
SSKJ²
najéžiti -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti
    najéžiti setudi naježíti se
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku
    2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu
    najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o:
    naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno
SSKJ²
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. nasršiti: nasršeniti dlako
    nasršéniti se 
    nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
    nasršénjen -a -o:
    nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
SSKJ²
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti
    nasŕšiti se 
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
     
    ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
    2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
    nasŕšen -a -o:
    nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
SSKJ²
oblízniti -em dov. (í ȋ)
1. povleči z jezikom po čem: mačka je obliznila mladiča; oblizniti se z jezikom; oblizniti si ustnico
// ližoč pojesti del česa: oblizniti sladoled
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je obliznil poleno / burja je obliznila kočo / blisk je obliznil temo
● 
ekspr. obliznil ga je dvom obšel, prevzel; ekspr. nasmeh mu je obliznil ustnice preletel; ekspr. doma ga večkrat oblizne šiba je večkrat tepen s šibo; ekspr. kako čudovito je bilo, se je obliznila je z zadovoljstvom, veseljem rekla; ekspr. vsak fant bi se obliznil za tem dekletom bi bil zadovoljen, če bi jo imel; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen
SSKJ²
očnják -a m (á)
star. podočnik (pri živalih): izpuliti očnjak; mačka ima štiri očnjake
SSKJ²
odtŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: vrata je le odtrznila in pogledala v sobo
    odtŕznjen -a -o:
    mačka je smuknila skozi odtrznjena vrata
SSKJ²
ogrêbsti ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é)
1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla
2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico
3. osuti: ogrebsti krompir
♦ 
čeb. spraviti (čebelji) roj v panj
    ogrebèn -êna -o tudi ogrêben -a -o:
    do krvi ogrebene roke
SSKJ²
okolíšiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše
// knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili
SSKJ²
okrempljáti -ám dov. (á ȃ)
nar. opraskati (s kremplji): mačka ga je okrempljala
Število zadetkov: 460