Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
opráskati -am dov., tudi opraskála (á)
povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske
    opráskan -a -o:
    opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu
SSKJ²
pêrzijka -e ž (é)
pog. perzijska mačka: naša mačka je mešanka s perzijko; perzijke in siamke / bela, dimasta, modra perzijka; himalajska perzijka / dolgodlaka perzijka
SSKJ²
pêrzijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na Perzijce ali Perzijo: perzijski jezik / perzijska nafta / perzijska mačka mačka z dolgo, gosto dlako in krajšim, potlačenim gobcem, po izvoru iz Perzije / perzijsko krzno dragoceno krzno nerojenega ali mladega jagnjeta karakul ovce
 
tekst. perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci
SSKJ²
pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● 
ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ 
astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
SSKJ²
ph1 [ph̀medm.
posnema glas jezne mačke: ph ph, je pihala mačka
SSKJ²
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í)
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom
// s pihanjem
a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento
6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● 
ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
    pihajóč -a -e:
    močno pihajoč veter
    píši -te:
    ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; 
prim. vritmepiši
SSKJ²
píhniti -em dov. (í ȋ)
1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat
// s pihom odstraniti: pihniti prah z mize
2. s pihom izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: mačka jezno pihne in skoči na okno
// ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: poberi se, je jezno pihnila
3. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: pihnil je lepega gamsa; nekoga je pihnil, pa so ga zaprli
● 
pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; pog., ekspr. hotel jo je pihniti čez mejo oditi ilegalno v tujino; ekspr. pihne na moje besede ne upošteva jih
SSKJ²
plêsti plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é)
1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec
 
obrt. plesti leve petlje
2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda
3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke
4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo
● 
ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga
    plêsti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča
    // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi
    // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja
    2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja
    3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete
    ● 
    ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov
    pletóč -a -e:
    pletoč nogavico, je pazila na otroke
    pletèn -êna -o:
    pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten
SSKJ²
podvíti -víjem dov. (í)
z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep
// zastar. priviti: podviti petrolejko
    podvít -a -o:
    sedeti na podvitih nogah
SSKJ²
pogròm -ôma m (ȍ óknjiž.
1. silovit napad, naskok: bežati pred pogromom; uničevati v pogromih; okupatorjev pogrom; ekspr. krvav pogrom; pogrom sovražnikovih čet
// množično preganjanje, uničevanje: nacistični pogromi; ustaški pogromi proti Srbom; pren. vzdignili so pogrom proti tujim besedam
2. ekspr. lov1, pogon: priredili so pogrom na medvede
3. hrušč, trušč: mačka je prestrašil nenaden pogrom v hiši
SSKJ²
poležkávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. poležavati: mačka poležkava na peči / zadnje leto ni mogel več delati in je dosti poležkaval
SSKJ²
polókati -am dov. (ọ̄)
popiti tako, da se izteguje jezik: mačka je hlastno polokala mleko
// slabš. popiti sploh: polokala sta že pol soda vina, zadosti je / pog. tisto noč so ga dosti polokali
SSKJ²
poprêsti -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́)
s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle
 
mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla
SSKJ²
potêpsti se -têpem se dov., potépel se potêpla se (é)
ekspr. iti, oditi se potepat: fant se je spet potepel; mačka se je nekam potepla
// iti (stran), oditi sploh: neznanec se je že zjutraj potepel iz mesta; sin se je potepel v Ameriko
    potepèn -êna -o:
    potepena mačka; odšel je domov kot potepen pes / kot psovka kje si bil tako dolgo, potepenec potepeni
SSKJ²
potopíti -ím dov., potópil (ī í)
1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo
2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost
    potopíti se 
    1. izginiti pod (vodno) gladino: ladja se je potopila; težko telo se potopi
    // hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop
    a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: potopil se je v branje, razmišljanje / elipt. potopil se je v razpravo
    b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potopil se je v molk, žalost; potopiti se v spanec / trg se je potopil v temo
    ● 
    ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici
    potopljèn -êna -o:
    sedel je ves potopljen v misli; v mrak potopljena hiša; potopljena ladja
SSKJ²
práskati -am nedov., tudi praskála (á)
1. potegovati po čem
a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku
b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih
2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala
3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta
4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale
// praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju
5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu
6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti
● 
ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
    práskati se
    z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izražati to, kar določa sobesedilo: praskal se je po glavi, ne vedoč, kaj bi rekel; v zadregi se je praskal za ušesom
    praskáje :
    premišljeval je, praskaje se za ušesi
    praskajóč -a -e:
    v zadregi praskajoč se po nosu, je gledal v tla; praskajoč zvok
SSKJ²
práskniti -em dov. (á ȃ)
prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami
SSKJ²
prásniti -em dov. (á ȃ)
1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo
2. potegniti po čem
a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih
b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati
3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli
4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh
5. ekspr. steči1, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade
// pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja
● 
ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel
    prásniti se ekspr.
    spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili
SSKJ²
práščiti -im dov. (á ȃnar.
1. steči1, švigniti: fant je praščil iz hiše; zajec je praščil v gozd / mačka mu prašči za vrat skoči
2. v zvezi praščiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so praščili v smeh
● 
nar. praščil je papir v ogenj vrgel
SSKJ²
pregánjati -am nedov. (ȃ)
1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča
3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
● 
ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola
    pregánjati se ekspr.
    1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja
    2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo
    pregánjan -a -o:
    preganjan človek; preganjana zver, žival
Število zadetkov: 460