Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zaplêsti -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é)
1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril
// narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico
2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico
 
ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj
3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi
4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje
// narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor
// narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel
5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal
// narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave
// z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir
6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje
    zaplêsti se 
    1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale
    2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela
    3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo
    4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti
    5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari
    ● 
    ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi
    zapletèn -êna -o
    1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv
    2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja
    // ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka
    3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega
Pleteršnik
zapljúniti, -pljȗnem, vb. pf. 1) verspucken, Z.; — 2) mit Insectenbrut besetzen: muha meso zapljune, C.
SSKJ²
zapljúnkarica -e ž (ȗ)
knjiž. velika muha, ki leže jajčeca v meso; mesarska muha: roji zapljunkaric / muha zapljunkarica
Pravopis
zapljúnkarica -e ž (ȗ) neobč. mesarska muha
Pleteršnik
zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — (fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.
Pleteršnik
zasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich setzend einnehmen, einen Platz besetzen; vse stole so zaseli, Mur.; mesto komu z.; prestol z., den Thron besteigen, Cig., nk.; miza je zasedena, der Tisch ist besetzt, Cig.; peč je zasedena okoli in okoli, Jsvkr.; konja z., sich zu Pferde setzen; Zasede konj'ča brzega, Npes.-K.; — muha meso zasede, die Fliege beschmeißt das Fleisch, C.; — 2) mit einem Hinterhalt besetzen: zaseli so cesto, Kras-Erj. (Torb.); z. komu, jemandem einen Hinterhalt legen, auflauern, ogr.-C.; divji petelin je zaseden (ist "eingerichtet"), Št.; kuga se kje zasede (wird heimisch), C.; — z. se, sich versitzen, sich starr sitzen, Z.; — z. se, starr werden, gerinnen: beljačec se zasede, Bleiw. (Let.); mleko se zasede, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); zasedena kri, unterlaufenes Blut; (pogl. sesesti).
Svetokriški
zid -a m zid: morje je ſtalu tardu kakor syd im. ed. ǀ tarda ratala, kakor en ſyd im. ed. ǀ sid im. ed. ſam od sebe ſe podere ǀ de bi voda kakor ſid im. ed. terda bila ǀ Serazenerje is syda rod. ed. tiga kloshtra je vergla ǀ Se oberne k' ſidu daj. ed., ter sazhne s' ſolſſami G. Boga proſſit ǀ k'ſidu daj. ed. ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ koku je bil ta mozhni sijd tož. ed. tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ predereta syd tož. ed. te Zerkui ǀ s' glavo v'sijd tož. ed. tauzhe ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu mest. ed. smalane ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou rod. mn. ǀ tiga na meſtni Syde tož. mn. poſtavio
SSKJ²
zmígniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti gib z delom telesa: pes zmigne z uhljem / prst je zmignil, ko je sedla muha nanj
2. z gibom izraziti kaj: pomenljivo je zmignil z glavo / v odgovor zmigne z rameni
● 
ekspr. žena mu je ušla, pa še zmignil ni za njo nič se ni vznemiril
Celotno geslo Frazemi
znájti se Frazemi s sestavino znájti se:
znájti se do vratú v gódlji, znájti se iz očí v očí, znájti se kot ríba v vôdi, znájti se med kladívom in nakoválom, znájti se med Scílo in Karíbdo, znájti se na césti, znájti se na múhi [kóga], znájti se na répu [čésa], znájti se na rešêtu, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, znájti se na stráni kóga, znájti se na tánkem lédu, znájti se na tapéti, znájti se na zatóžni klópi, znájti se pod drobnoglédom kóga, znájti se pod lúpo [kóga/čésa], znájti se pred zapŕtimi vráti, znájti se [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, znájti se v blátu, znájti se v dréku, znájti se v gódlji, znájti se v káši, znájti se v krémpljih kóga/čésa, znájti se v lêvjem žrêlu, znájti se v nevárnih vôdah, znájti se v rdéčih števílkah, znájti se v slépi úlici, znájti se v škrípcih, znájti se v škrípcu, znájti se v začáranem krógu, znájti se v zósu, znájti se za rešêtkami, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Pleteršnik
zǫ̑lj, m. 1) die Larve des Speckkäfers, C., Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) neka trotu podobna muha (eristalis tenax), (zol) Lašče-Erj. (Torb.); — muha debelih svetlih oči, od katere pika živina zbezlja: gleda kakor zolj svetlo, Dol.; goveji z., die Ochsenbiesfliege oder Dasselfliege (hypoderma bovis), konjski z., die Pferde-Magenfliege (gastrus equi), ovčji z., die Schafbremse (oestrus ovis), Erj. (Ž.).
SSKJ²
zùm2 in zúm medm. (ȕ; ȗ)
posnema glas pri brenčanju: zum, mu je nad glavo zabrenčala muha / zum, zum, zum, so drveli avtomobili po avtocesti; sam.: kačji pastirji so s prijetnim zum, zum letali nad ločjem
Celotno geslo Frazemi
zvrníti Frazemi s sestavino zvrníti:
zvrníti ênega, zvrníti ga, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]
Celotno geslo Frazemi
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza, bíti za med stáro želézo, bíti za v stáro želézo, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti med stáro želézo, íti v stáro želézo, kováti želézo, doklèr je vróče, med stáro želézo, ne bíti iz želéza, odíti med stáro želézo, rómati med stáro želézo, spremeníti kàj v stáro želézo, stáro želézo, v stáro želézo, vèč želéz je v ôgnju
Celotno geslo Frazemi
žénska Frazemi s sestavino žénska:
láhka žénska, sánjska žénska, žénska hláče nósi, žénska môjih sánj, žénska svôjih sánj
Vorenc
živinski prid.F14, abactoren ẛhivinski tat; abigeátus, -tiẛhivinska tatvina, ali rupanîe; abigeus, -geien ẛhivinski tat, kateri ẛhivino krade; admistura, -aeẛhivinsku ẛdrushenîe; capitatio, -nis, vel jugatioglavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; haruspex, -cisen Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; lotium, -tÿṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; mandra, vel mandriaṡhivinṡka ṡhtala na puli pres ſtréhe; mola pecuariaen ṡhivinṡki, ali konṡki malyn; ocymum, -miṡhivinṡka pizha; oestrum, -trien obád, ali brèzel, ena huda ṡhivinṡka muha; pecuariusen zhreidnik, ali ṡhivinṡki paſtyr; salviatum, -tiena ṡhivinṡka arznîa, katera ſe v'garlu ṡhivini po ſyli vtlazhi; veterinaria medicinakonṡka, ali ṡhivinska arznia
Število zadetkov: 236