Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin  interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Jezikovna
Spodnje Bohinjske gore

Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:

  • Spodnje Bohinjske gore;
  • spodnje bohinjske gore.

Kateri je pravilen?

Jezikovna
Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«

Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?

Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?

Jezikovna
Sprememba pri naglaševanju besede »antifona«

Tujka antifona ima po slovarjih naglas na o (na tem mestu je naglas tudi v latinski besedi); dejanska raba v cerkvenem okolju pa pozna pretežno naglas na i (tako je beseda naglašena v izvirni grški obliki). Kateri naglas je torej ustreznejši in bolj pravi? Ne vem, ali naj vztrajam pri naučenem naglasu in čakam na spremembo v slovarjih ali naj se priučim predpisanega naglasa.

Terminološka
Sprovajalec, sprovajanje
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
Jezikovna
Stik dveh končnih ločil

Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?

Npr.

  • Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.

ALI

  • Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)

Jezikovna
Stik dveh končnih ločil (2)

Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.

  • Ali je tako, kot sem zapisala zgoraj, pravilno?
  • Kako je, če je naslov na koncu povedi? Npr.: Prebrali smo knjigo Košarkar naj bo! Je v tem primeru klicaj iz naslova tudi končno ločilo povedi? Deluje mi zelo dvoumno, zato se nikakor ne morem odločiti.
  • Prav tako me zanima, kako se to delo korektno navede v seznamu literature, kjer je za naslovom po pravilu pika.

SSKJ²
stoicízem -zma m (ī)
1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem
2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen stoicizem
Celotno geslo Sinonimni
stoicízem -zma m
filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravopojmovnik
SINONIMI:
stoična filozofija, stoiška filozofija, filoz. stoa
SSKJ²
stóik -a m (ọ́)
1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki
2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik
Jezikovna
Stopnja prevzetosti besed »virtualno«, »revolucija«, »socialen« ...

Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?

Terminološka
Stresni test
Prevod angleškega termina stress test kot stresni test , ki se očitno najpogosteje uporablja, zame pomeni test, ki je stresen, torej povzroča stres. Ne dvomim sicer, da ti testi bankam povzročajo stres, vendar pa angleški stress test pomeni nekaj drugega. Ustreznejši se mi zdi test stresa ali obremenitveni test . Kaj menite o tem?
Terminološka
Stročnična voda
Zanima me, ali je raba besede akvafaba v slovenščini ustrezna. Termin označuje motno, gosto in viskozno tekočino, ki ostane v pločevinki čičerike ali nastane pri kuhanju čičerike in se lahko uporabi kot nadomestek beljakov. V slovenskih besedilih na spletu lahko zasledimo tudi sklanjan angleški zapis aquafaba / -e . Pojavljata se tudi poimenovanji voda stročnic in čičerikina voda .
SSKJ²
struktúrnost -i ž (ȗ)
značilnost strukturnega: strukturnost postopka / publ. načelo strukturnosti
Pravo
subjektívno néto načêlo -ega -- -a s
Pravo
superficies solo cedit -- -- --
Terminološka
Superprenašalec
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin super spreader , ki se uporablja na področju epidemiologije. Termin označuje osebo, okuženo z virusom, npr. s SARS-CoV-2, ki okuži veliko večje število ljudi kot večina ostalih okuženih oseb. V rabi sta dve slovenski poimenovanji, in sicer superprenašalec in supertrosilec . Katero poimenovanje predlagate?
Terminološka
Svečanostna funkcija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Pravo
svobôda gospodárske pobúde -e -- -- ž
Jezikovna
Številke poglavij v kazalih in ločila

Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje

Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike

1.1.1. Samostalniška beseda

Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?

npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)

Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?

Pa še zadnje vprašanje:

Ali je ustrezno pisanje

- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...

Najlepša hvala in lep pozdrav

Število zadetkov: 659