instánca -e ž (ȃ)
1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca
// organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance
2. pravn. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance
● oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile – v zadnji instanci – vodijo ta razvoj
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravo
SSKJ²
ínterdisciplinárnost -i ž (ȋ-ȃ)
značilnost interdisciplinarnega: program temelji na interdisciplinarnosti; interdisciplinarnost študija; načelo interdisciplinarnosti
značilnost interdisciplinarnega: program temelji na interdisciplinarnosti; interdisciplinarnost študija; načelo interdisciplinarnosti
Terminološka
Interpretator narave
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Terminološka
Intervencijska raziskava pisanja
V okviru projekta uporabljamo angleški termin writing intervention research , ki sodi v okvir širšega pojma, ki ga označuje angleški termin intervention research oziroma nemški termin Interventionsstudie . Gre za raziskavo, pri kateri se na začetku ugotovi neko stanje, npr. pri pisnih strategijah učencev, nato pa se po intervenciji, npr. treningu določenih strategij, preveri, ali so se dosežki izboljšali. V tem kontekstu se pojavlja še angleški termin evidence-based practice , za katerega tudi ne najdem ustreznice. Označuje načelo, po katerem bi morale poklicne prakse temeljiti na znanstvenih dokazih.
V okviru projekta uporabljamo angleški termin writing intervention research , ki sodi v okvir širšega pojma, ki ga označuje angleški termin intervention research oziroma nemški termin Interventionsstudie . Gre za raziskavo, pri kateri se na začetku ugotovi neko stanje, npr. pri pisnih strategijah učencev, nato pa se po intervenciji, npr. treningu določenih strategij, preveri, ali so se dosežki izboljšali. V tem kontekstu se pojavlja še angleški termin evidence-based practice , za katerega tudi ne najdem ustreznice. Označuje načelo, po katerem bi morale poklicne prakse temeljiti na znanstvenih dokazih.
Pravo
Jezikovna
Izgovor besede »skedenj«
Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?
SSKJ²
izhájati -am nedov. (ȃ)
1. pojavljati se v tiskani obliki: časopis izhaja redno, vsak dan, zjutraj; zbirka je začela izhajati pred vojno / revija izhaja mesečno, periodično, kot štirinajstdnevnik
// biti objavljan: njegove pesmi so izhajale v Zvonu / roman izhaja v nadaljevanjih
2. imeti osnovo, izhodišče: ta literatura izhaja iz tradicije / načelo, da oblast izhaja iz ljudstva
// izvirati: te napake izhajajo iz njegove lenobe / izhaja iz učiteljske družine, iz kmečkega rodu; od tod izhaja njegovo ime je / tekmovalka izhaja iz dunajske drsalne šole je
3. publ. pri delu, ustvarjanju upoštevati določena izhodišča: v svoji razpravi izhaja iz že znanih dejstev / prav je, da pri ocenjevanju izhajamo iz celote; izhajati iz načela rentabilnosti
4. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz objavljenih podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala / iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij
5. knjiž. prihajati iz česa: loj izhaja ob lasu na kožno površino / plin je začel silovito izhajati; pren. njegova čustva izhajajo iz globine duše
6. zastar. vzhajati1: sonce izhaja
1. pojavljati se v tiskani obliki: časopis izhaja redno, vsak dan, zjutraj; zbirka je začela izhajati pred vojno / revija izhaja mesečno, periodično, kot štirinajstdnevnik
// biti objavljan: njegove pesmi so izhajale v Zvonu / roman izhaja v nadaljevanjih
2. imeti osnovo, izhodišče: ta literatura izhaja iz tradicije / načelo, da oblast izhaja iz ljudstva
// izvirati: te napake izhajajo iz njegove lenobe / izhaja iz učiteljske družine, iz kmečkega rodu; od tod izhaja njegovo ime je / tekmovalka izhaja iz dunajske drsalne šole je
3. publ. pri delu, ustvarjanju upoštevati določena izhodišča: v svoji razpravi izhaja iz že znanih dejstev / prav je, da pri ocenjevanju izhajamo iz celote; izhajati iz načela rentabilnosti
4. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz objavljenih podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala / iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij
5. knjiž. prihajati iz česa: loj izhaja ob lasu na kožno površino / plin je začel silovito izhajati; pren. njegova čustva izhajajo iz globine duše
6. zastar. vzhajati1: sonce izhaja
- izhajajóč -a -e:
izhajajoč iz načela enakopravnosti, so zahtevali svoje pravice; periodično izhajajoča publikacija;
SSKJ²
izkazováti -újem tudi skazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: objavljena statistika izkazuje manj slovensko govorečih ljudi, kot jih je v resnici / izkazovati dobiček; bilanca izkazuje izgubo
2. publ. imeti, dosegati: drugi razred izkazuje najboljši uspeh na šoli; industrija izkazuje precejšnje povečanje proizvodnje
3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazovati komu čast, ljubezen, spoštovanje / izkazovati ljudem dobrote; izkazovati hvaležnost, naklonjenost, pozornost
1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: objavljena statistika izkazuje manj slovensko govorečih ljudi, kot jih je v resnici / izkazovati dobiček; bilanca izkazuje izgubo
2. publ. imeti, dosegati: drugi razred izkazuje najboljši uspeh na šoli; industrija izkazuje precejšnje povečanje proizvodnje
3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazovati komu čast, ljubezen, spoštovanje / izkazovati ljudem dobrote; izkazovati hvaležnost, naklonjenost, pozornost
- izkazováti se tudi skazováti se publ.
1. kazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: izkazovati se na političnem področju; telovadec se je izkazoval v izredno lepih skokih
2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazovati se hvaležnega / izkazovati se s požrtvovalnostjo / knjiž.: to načelo se izkazuje za nevarno; novice so se izkazovale kot izmišljene
● knjiž. pri obnovi domovine se je izkazovala delovna vnema mladine kazala; star. pred tovariši se je izkazoval s svojo močjo postavljal;
SSKJ²
izkljúčnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost izključnega: izključnost pravice / v njenem salonu je veljalo načelo izključnosti ekskluzivnosti / knjiž. izključnost njegovega duha izjemnost
lastnost, značilnost izključnega: izključnost pravice / v njenem salonu je veljalo načelo izključnosti ekskluzivnosti / knjiž. izključnost njegovega duha izjemnost
Pravo
Celotno geslo
Sinonimni
Pravo
SSKJ²
izvájati -am nedov. (ā)
1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvajati načrt, program; izvajati predpise z vso strogostjo; dosledno izvajati kadrovsko politiko; zakon se že izvaja / publ.: ta četa je izvajala najtežje akcije delala, opravljala; izvajati gradbena dela; skupina izvaja moderne plese pleše; izvajati vaje na orodju; šport. žarg. izvajati prosti strel
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvajati dopolnilno gnojenje; izvajati kontrolo nad poleti kontrolirati polete
2. umetniško poustvarjati zlasti glasbeno delo: orkester je izvajal skladbe sodobnih avtorjev / publ. v gledališču izvajajo domačo noviteto uprizarjajo, igrajo
3. publ. izpeljevati, izpeljavati: izvajati sklepe iz lastnega opazovanja, vedenja; iz te ugotovitve izvaja napačne zaključke / učitelj izvaja pravila ob razlagi
4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: izvajati besedo iz latinščine / svoj rod izvaja iz Španije
5. jezikosl. tvoriti novo besedo iz podstave s priponami; izpeljevati: izvajati primernik iz osnovnika
● publ. izvajati posledice, sankcije zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov
1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvajati načrt, program; izvajati predpise z vso strogostjo; dosledno izvajati kadrovsko politiko; zakon se že izvaja / publ.: ta četa je izvajala najtežje akcije delala, opravljala; izvajati gradbena dela; skupina izvaja moderne plese pleše; izvajati vaje na orodju; šport. žarg. izvajati prosti strel
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvajati dopolnilno gnojenje; izvajati kontrolo nad poleti kontrolirati polete
2. umetniško poustvarjati zlasti glasbeno delo: orkester je izvajal skladbe sodobnih avtorjev / publ. v gledališču izvajajo domačo noviteto uprizarjajo, igrajo
3. publ. izpeljevati, izpeljavati: izvajati sklepe iz lastnega opazovanja, vedenja; iz te ugotovitve izvaja napačne zaključke / učitelj izvaja pravila ob razlagi
4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: izvajati besedo iz latinščine / svoj rod izvaja iz Španije
5. jezikosl. tvoriti novo besedo iz podstave s priponami; izpeljevati: izvajati primernik iz osnovnika
● publ. izvajati posledice, sankcije zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov
- izvájan -a -o:
ta koncert je bil pri nas prvič izvajan; balet je bil izvajan z največjo popolnostjo; dosledno izvajano načelo
Celotno geslo
Vezljivostni G
izživéti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj resnično
Izživeli so vse svoje ideje, načrte in zamisli.
Izživeli so vse svoje ideje, načrte in zamisli.
Urbanizem
SSKJ²
jávnost -i ž (á)
1. pripadniki družbene skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: javnost se je nad takim početjem zgražala; obveščati javnost o delu državnih organov; obrniti se na javnost s pozivom; pripraviti opravičilo za javnost; opravičevati se pred javnostjo / morali so popustiti pod pritiskom mednarodne, svetovne javnosti; s tem delom se je prvič predstavil slovenski javnosti / te stvari niso namenjene javnosti, niso za javnost za širši krog ljudi; muzej je zaradi preurejanja zaprt za javnost za obiskovalce, občinstvo; govoriti pred javnostjo pred občinstvom, publiko; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani
// s prilastkom ljudje, ki se ukvarjajo s kako dejavnostjo ali se zanimajo zanjo: želel je, da bi v reviji sodelovala naša glasbena javnost; uspeh košarkarjev je presenetil športno javnost / kritična javnost posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja
2. v zvezi s pred, v javno življenje, delovanje: s pesmimi je stopil pred javnost, v javnost; zaradi skromnosti ni silil v javnost; nastopati, oglašati se v javnosti / v javnosti se je o tem dosti govorilo / po bolezni se ni več pojavljal v javnosti na javnih prireditvah, na javnih mestih
3. značilnost, stanje javnega: javnost poslovanja skladov / javnost prireditve / načelo, princip javnosti / bati se javnosti česa
● knjiž. dati pesmi v javnost objaviti jih; stvar je že prišla, prodrla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; vso zadevo je spravil v javnost obvestil je o njej javnost
♦ šol. šola s pravico javnosti nekdaj zasebna šola z enako veljavnostjo kot državna
1. pripadniki družbene skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: javnost se je nad takim početjem zgražala; obveščati javnost o delu državnih organov; obrniti se na javnost s pozivom; pripraviti opravičilo za javnost; opravičevati se pred javnostjo / morali so popustiti pod pritiskom mednarodne, svetovne javnosti; s tem delom se je prvič predstavil slovenski javnosti / te stvari niso namenjene javnosti, niso za javnost za širši krog ljudi; muzej je zaradi preurejanja zaprt za javnost za obiskovalce, občinstvo; govoriti pred javnostjo pred občinstvom, publiko; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani
// s prilastkom ljudje, ki se ukvarjajo s kako dejavnostjo ali se zanimajo zanjo: želel je, da bi v reviji sodelovala naša glasbena javnost; uspeh košarkarjev je presenetil športno javnost / kritična javnost posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja
2. v zvezi s pred, v javno življenje, delovanje: s pesmimi je stopil pred javnost, v javnost; zaradi skromnosti ni silil v javnost; nastopati, oglašati se v javnosti / v javnosti se je o tem dosti govorilo / po bolezni se ni več pojavljal v javnosti na javnih prireditvah, na javnih mestih
3. značilnost, stanje javnega: javnost poslovanja skladov / javnost prireditve / načelo, princip javnosti / bati se javnosti česa
● knjiž. dati pesmi v javnost objaviti jih; stvar je že prišla, prodrla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; vso zadevo je spravil v javnost obvestil je o njej javnost
♦ šol. šola s pravico javnosti nekdaj zasebna šola z enako veljavnostjo kot državna
Terminološka
Javor rebraš
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Jezikovna
Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna
Jezikovna pravila pri zapisu sloganov
Zanima me, ali je pri zapisu sloganov dovoljeno tolikšno odstopanje od jezikovne norme kot na primer pri ključnikih (#vednoskupaj).
Na primer, ali je mogoče slogan Vedno skupaj zapisati kot VednoSkupaj in VEDNOSKUPAJ.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 33
- Naslednja »
Število zadetkov: 659
Dostopnost