Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Pri razlagi zakonskega besedila v sodni praksi se je zastavilo pomembno pravopisno vprašanje, ali je besedno zvezo zapadlih za zadnje leto zakonodajalec pravilno ločil z vejico, ali je tam ne bi smelo biti.
Eno stališče je, da gre za desni prilastek, ki ne bi smel biti ločen z vejico, napaka pa kaže, da se besedna zveza nanaša na vse v celotnem besedilu navedene terjatve in ne le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.
Drugo stališče je, da gre za deležniški polstavek, ki mora biti ločen z vejico, saj je na desni strani osnovnega stavka, pri čemer se navedena besedna zveza nanaša le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, za ostale navedene terjatve pa ne.
Pri tem je tudi nejasen pomen vejice pred veznikom TER, za katerim se nadaljuje besedilo terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Ali ta vejica kaže na pomen ločitve prej navedenih terjatev od terjatev prispevkov za socialno zavarovanje.
Podajam besedilo zakonskega člena:
Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ZAPADLIH ZA ENO LETO, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.
Kakšna je razlika med predlogoma od in izmed?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Eden od/izmed najpametnejših ljudi.
Vprašanje:
- Ne spremljam žanra, ki ga najpogosteje prevajate, sicer pa še nisem držala v roki knjige, v kateri ne bi bile napake že v uvodu.
ali
- Ne spremljam žanra, ki ga najpogosteje prevajate, sicer pa še nisem držala v roki knjige, v kateri ne bi bilo napak že v uvodu.
Zanima me, kaj je prav ter zakaj?
V Gorici je športno društvo Olympia. Kako sklanjamo to lastno ime: ali ima v končnici j (Olympije, Olympiji ...) ali ga nima (Olympie, Olimpii ...).
Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.
Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?
Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?
Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?
Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).
Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?
Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?
Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
- Spodnje Bohinjske gore;
- spodnje bohinjske gore.
Kateri je pravilen?
Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?
Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?
Tujka antifona ima po slovarjih naglas na o (na tem mestu je naglas tudi v latinski besedi); dejanska raba v cerkvenem okolju pa pozna pretežno naglas na i (tako je beseda naglašena v izvirni grški obliki). Kateri naglas je torej ustreznejši in bolj pravi? Ne vem, ali naj vztrajam pri naučenem naglasu in čakam na spremembo v slovarjih ali naj se priučim predpisanega naglasa.
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.
ALI
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)
Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.
- Ali je tako, kot sem zapisala zgoraj, pravilno?
- Kako je, če je naslov na koncu povedi? Npr.: Prebrali smo knjigo Košarkar naj bo! Je v tem primeru klicaj iz naslova tudi končno ločilo povedi? Deluje mi zelo dvoumno, zato se nikakor ne morem odločiti.
- Prav tako me zanima, kako se to delo korektno navede v seznamu literature, kjer je za naslovom po pravilu pika.
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje
Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike
1.1.1. Samostalniška beseda
Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?
npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)
Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?
Pa še zadnje vprašanje:
Ali je ustrezno pisanje
- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...
Najlepša hvala in lep pozdrav
Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
- Aria – Arijin (SP 963)
- Hanah – Hanahin
- Noa – Nojin/Noin
- Enya – Enyin
- Mei – Mejin
- Enia – Enjin
- Enía – Eníjin
- Zoe – Zoejin/Zoein
- Naia – Najin
- Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
- Zala Ana – Zalaanin (SP 966)
Moški imeni:
- Mai -- Majev
- Ensar -- Ensarjev/Ensarov
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 26
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- Naslednja »