Okus žara
V prehranski industriji ima kar nekaj izdelkov okus barbecue , ki označuje okus po jedi, pečeni na žaru. Zveza okus barbecue se mi ne zdi ustrezna, ker marsikdo ne ve, kaj barbecue pomeni. Prav tako se mi ne zdi ustrezna zveza okus po žaru , saj napeljuje, da gre za okus naprave, na kateri se pečejo jedi. Tudi zveze okus jedi na žaru/z žara in okus z žara se mi ne zdijo ustrezne, saj se lahko na žaru pripravljajo zelo raznovrstne jedi, od bučk do mesa. Če pa imamo npr. čips z okusom barbecue , ne spada ne med prve (bučke) ne med drugo (meso). Kateri termin predlagate za oznako tega okusa?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Oralnomotorična veščina
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
Terminološka
Osebnopodatkovno razkrivanje
Zanima me, ali obstaja slovensko poimenovanje za pojem, ki ga v angleščini označuje termin doxxing. Gre za zbiranje in zlonamerno razkrivanje osebnih podatkov na spletu, npr. domačega naslova, telefonske številke, zasebnih sporočil, bančnih podatkov ipd. z namenom nadlegovanja, izsiljevanja ali drugega oškodovanja žrtve.
Zanima me, ali obstaja slovensko poimenovanje za pojem, ki ga v angleščini označuje termin doxxing. Gre za zbiranje in zlonamerno razkrivanje osebnih podatkov na spletu, npr. domačega naslova, telefonske številke, zasebnih sporočil, bančnih podatkov ipd. z namenom nadlegovanja, izsiljevanja ali drugega oškodovanja žrtve.
Terminološka
Personalizirano presejanje
Na Onkološkem inštitutu se ukvarjamo s presejanjem za raka dojk, tj. zgodnjim odkrivanjem raka pri osebah, ki so navidezno sicer zdrave. Področje znotraj presejanja je presejanje, ki temelji na ogroženosti vsakega posameznika. Gre za razdelitev zdravih posameznikov v več skupin glede na stopnjo njihove ogroženosti z rakom, ki so deležni rednih preventivnih pregledov (presejanj) po različnih protokolih, prilagojenih vsaki skupini posebej. V angleščini se za to uporablja več poimenovanj: risk-based screening, personalized screening, tailord screening in stratified screening . V slovenščini se za ta pojem prav tako uporablja več ustreznikov, npr. personalizirano presejanje, prirejeno presejanje, individualizirano presejanje, naosebljeno presejanje, presejanje na podlagi ogroženosti . Radi bi izbrali ustrezno poslovenjeni termin. Ker se to področje presejanja v Sloveniji vedno bolj uveljavlja, se zavedamo pomembnosti slovenske terminologije, ki se bo uporabljala tudi naprej, zato nas zanima, kateri slovenski termin za omenjeni pojem izbrati.
Na Onkološkem inštitutu se ukvarjamo s presejanjem za raka dojk, tj. zgodnjim odkrivanjem raka pri osebah, ki so navidezno sicer zdrave. Področje znotraj presejanja je presejanje, ki temelji na ogroženosti vsakega posameznika. Gre za razdelitev zdravih posameznikov v več skupin glede na stopnjo njihove ogroženosti z rakom, ki so deležni rednih preventivnih pregledov (presejanj) po različnih protokolih, prilagojenih vsaki skupini posebej. V angleščini se za to uporablja več poimenovanj: risk-based screening, personalized screening, tailord screening in stratified screening . V slovenščini se za ta pojem prav tako uporablja več ustreznikov, npr. personalizirano presejanje, prirejeno presejanje, individualizirano presejanje, naosebljeno presejanje, presejanje na podlagi ogroženosti . Radi bi izbrali ustrezno poslovenjeni termin. Ker se to področje presejanja v Sloveniji vedno bolj uveljavlja, se zavedamo pomembnosti slovenske terminologije, ki se bo uporabljala tudi naprej, zato nas zanima, kateri slovenski termin za omenjeni pojem izbrati.
Terminološka
Pes za boje
Sem kinologinja in pišem o psih za boje za glasilo kinološke zveze Slovenije Kinolog. Zanima me, ali je prav psi za boje ali psi za borbe . To so psi, ki živijo v neprimernih razmerah in so trenirani, da se borijo med seboj.
Sem kinologinja in pišem o psih za boje za glasilo kinološke zveze Slovenije Kinolog. Zanima me, ali je prav psi za boje ali psi za borbe . To so psi, ki živijo v neprimernih razmerah in so trenirani, da se borijo med seboj.
Terminološka
Plagiatorstvo
Prosim vas za nasvet v zvezi z izrazom plagiarizem , ki se v nekaterih okoljih pojavlja kot sopomenka termina plagiatorstvo . Plagiatorstvo označuje prevzemanje in objavljanje tujega dela pod svojim imenom. V rabi so termini plagiat , plagiator , plagiatorstvo , plagiatorski (SSKJ2 in Slovenski pravopis 2001 navajata tudi plagiatstvo , ki pa se dokaj redko uporablja), večkrat pa zasledim tudi plagiarizem , za katerega menim, da je neustrezen in enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. plagiarism ). Prosim vas za mnenje o tem, ali je raba izraza plagiarizem odsvetovana.
Prosim vas za nasvet v zvezi z izrazom plagiarizem , ki se v nekaterih okoljih pojavlja kot sopomenka termina plagiatorstvo . Plagiatorstvo označuje prevzemanje in objavljanje tujega dela pod svojim imenom. V rabi so termini plagiat , plagiator , plagiatorstvo , plagiatorski (SSKJ2 in Slovenski pravopis 2001 navajata tudi plagiatstvo , ki pa se dokaj redko uporablja), večkrat pa zasledim tudi plagiarizem , za katerega menim, da je neustrezen in enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. plagiarism ). Prosim vas za mnenje o tem, ali je raba izraza plagiarizem odsvetovana.
Terminološka
Ponujena vrednost
Pri prevajanju strokovnih gradiv iz angleškega jezika v slovenski jezik smo prišli do dileme. Pri prevodu termina value proposition se nismo mogli dogovoriti, ali je pravilnejši ustreznik ponudba vrednosti ali vrednostna ponudba . Kako razložiti vsebinsko razliko med tema dvema terminoma? Value proposition se uporablja v kontekstu pregledovanja posamezne organizacije kot celote, pri čemer se preuči njeno celotno delovanje in poslovanje in izlušči glavne prednosti in priložnosti za nadaljnje delovanje oziroma poslovanje. Ob tem je pomembno, da imajo produkt, storitev ali poslovni proces neko posebno dodano vrednost.
Pri prevajanju strokovnih gradiv iz angleškega jezika v slovenski jezik smo prišli do dileme. Pri prevodu termina value proposition se nismo mogli dogovoriti, ali je pravilnejši ustreznik ponudba vrednosti ali vrednostna ponudba . Kako razložiti vsebinsko razliko med tema dvema terminoma? Value proposition se uporablja v kontekstu pregledovanja posamezne organizacije kot celote, pri čemer se preuči njeno celotno delovanje in poslovanje in izlušči glavne prednosti in priložnosti za nadaljnje delovanje oziroma poslovanje. Ob tem je pomembno, da imajo produkt, storitev ali poslovni proces neko posebno dodano vrednost.
Terminološka
Povezovalnik sečnih ostankov
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka
Pravica do odklopa
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Pridigar/pastor, pridigarica/pastorica
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.
Terminološka
Prisilni nadzor
Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja poimenovanje coercive control , ki označuje psihično nasilje in vključuje nefizične napade, grožnje, poniževanja in ustrahovanja ali druge zlorabe, s katerim želi povzročitelj žrtev prestrašiti in ji škodovati. Gre za nadzorovalno in manipulativno vedenje v odnosu. V hrvaščini izraz prevajajo kot prisilna kontrola , v slovenščini pa ustaljenega prevoda še nismo zasledili, doslej smo uporabljali prisilni nadzor , a se nam ne zdi najustreznejši izraz. Kakšno je vaše mnenje?
Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja poimenovanje coercive control , ki označuje psihično nasilje in vključuje nefizične napade, grožnje, poniževanja in ustrahovanja ali druge zlorabe, s katerim želi povzročitelj žrtev prestrašiti in ji škodovati. Gre za nadzorovalno in manipulativno vedenje v odnosu. V hrvaščini izraz prevajajo kot prisilna kontrola , v slovenščini pa ustaljenega prevoda še nismo zasledili, doslej smo uporabljali prisilni nadzor , a se nam ne zdi najustreznejši izraz. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka
Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Terminološka
Protimikrobna odpornost
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
Terminološka
Rasizacija
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
Terminološka
Razpoznavanje govora
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Terminološka
Samonikla rastlina
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka
Sedeče vedenje
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.
Terminološka
Slikanica brez besedila
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Terminološka
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- Naslednja »
Število zadetkov: 659
Dostopnost