Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
natȃnčnost, f. die Genauigkeit; die Pünktlichkeit; die Gründlichkeit.
Jezikovna
Navajanje imen in priimkov v slovenščini in/ali madžarščini

Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime. Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti. Kaj je ustrezneje?

Avtomatika
navzkrížno vrednôtenje -ega -a s
SSKJ²
nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika
    nènadkriljívo prisl.:
    nenadkriljivo igrati
SSKJ²
nervózen -zna -o prid. (ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje
    nervózno prisl.:
    nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor
Jezikovna
Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Terminološka
Nosečniški rak
Za potrebe naslova doktorske disertacije s področja medicine iščem slovenski ustreznik za angleški termin pregnancy-associated cancer , ki označuje raka, ki se pojavi med nosečnostjo ali do enega leta po njej in z njo ni neposredno vzročno povezan. Predlagala sem zvezo z nosečnostjo povezan rak , ki pa jo je komisija zavrnila. Prosila bi vas za pomoč pri iskanju primernega slovenskega termina.
SSKJ²
nújen -jna -o prid., nújnejši (ū)
1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere
2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva
3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene
// brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga
♦ filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; pravn. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor nekdaj telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo
    nújno prisl.:
    nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš
    ♦     ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše
SSKJ²
oprèz -éza m (ȅ ẹ́) knjiž.
1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu
SSKJ²
opréznost -i ž (ẹ́)
previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
SSKJ²
pazljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost
// knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti
Pravopis
pedánten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) zelo natančen: ~ človek; biti preveč ~
pedántnost -i ž, pojm. (ȃ) zelo velika natančnost
SSKJ²
pedanteríja -e ž (ȋ)
ekspr. zelo velika natančnost: njegova natančnost vodi že v pedanterijo / profesorska pedanterija
Pravopis
pedanteríja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |zelo velika, pretirana natančnost|
SSKJ²
pedántičen -čna -o prid. (á)
star. pedanten: pedantičen človek / pedantičen red; pedantična natančnost
    pedántično prisl.:
    pedantično opravljati delo
SSKJ²
pedántnost -i ž (ȃ)
zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost
SSKJ²
pedántski -a -o prid.(ā)
nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnost
    pedántsko prisl.:
    pedantsko opravljeno delo
Pravopis
pedántski -a -o (á; ȃ) poud.: ~o mišljenje |zelo natančno|; ~a natančnost |zelo velika|
SSKJ²
pedántstvo -a s (ā)
nav. ekspr. zelo velika natančnost: pedantstvo pri delu / s pravim pedantstvom izpolnjevati naloge
Pravopis
pedántstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. |zelo velika natančnost|
Število zadetkov: 104