- objaviti krajši zapis, komentar, mnenje na družbenem omrežju Twitter
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
ugánka -e ž (ȃ)
1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank
// grafični lik, risba ali skupek zlogov, številk za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed, številk: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke
2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja
● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito
1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank
// grafični lik, risba ali skupek zlogov, številk za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed, številk: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke
2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja
● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito
Pravo
SSKJ²
urédba -e ž (ẹ̑)
1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona: izdati, objaviti, podpisati uredbo; sprejeti, dopolniti, izvajati uredbo; biti določen, opredeljen, zapisan v uredbi; nove evropske, vladne uredbe; besedilo, osnutek uredbe o lokacijskem načrtu; spremembe uredbe o povračilu stroškov; pravilniki, zakoni in uredbe / uredba je v nasprotju, skladu z ustavo; kršiti sporno, veljavno uredbo o ureditvi trga z mlekom, vinom, žitom / v socializmu izvršni svet je izdal uredbo; uredba o deviznem poslovanju; izvršilna, pooblastilna uredba; uredba z zakonsko močjo ki se izda v izjemnih razmerah in jo mora pozneje (zvezna) skupščina potrditi ali zavrniti
2. star. urejevalna pravila, načela: podedovane moralne uredbe
3. star. ureditev: nova uredba prostorov / uredba knjige / federativna, politična uredba
1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona: izdati, objaviti, podpisati uredbo; sprejeti, dopolniti, izvajati uredbo; biti določen, opredeljen, zapisan v uredbi; nove evropske, vladne uredbe; besedilo, osnutek uredbe o lokacijskem načrtu; spremembe uredbe o povračilu stroškov; pravilniki, zakoni in uredbe / uredba je v nasprotju, skladu z ustavo; kršiti sporno, veljavno uredbo o ureditvi trga z mlekom, vinom, žitom / v socializmu izvršni svet je izdal uredbo; uredba o deviznem poslovanju; izvršilna, pooblastilna uredba; uredba z zakonsko močjo ki se izda v izjemnih razmerah in jo mora pozneje (zvezna) skupščina potrditi ali zavrniti
2. star. urejevalna pravila, načela: podedovane moralne uredbe
3. star. ureditev: nova uredba prostorov / uredba knjige / federativna, politična uredba
SSKJ²
uvódnik -a m (ọ̑)
članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen: napisati, objaviti uvodnik; naslov uvodnika / časopisni uvodnik
članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen: napisati, objaviti uvodnik; naslov uvodnika / časopisni uvodnik
SSKJ²
uzánca -e ž (ȃ) nav. mn.
1. pravn. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance
// zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti
2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance
1. pravn. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance
// zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti
2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance
SSKJ²
vést2 -í ž, daj., mest. ed. vésti (ẹ̑)
kar se novega (iz)ve in na kratko sporoči: objaviti vest; prinesti komu dobro, razveseljivo vest; širiti lažne, neresnične, vznemirljive vesti; vest o nesreči, zmagi / agencijske, časopisne vesti; lokalne, turistične vesti / potrditi, zanikati vest resničnost njene vsebine / dolgo ni poslal nobene vesti o sebi sporočila, obvestila / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest, da je umrl naš oče
kar se novega (iz)ve in na kratko sporoči: objaviti vest; prinesti komu dobro, razveseljivo vest; širiti lažne, neresnične, vznemirljive vesti; vest o nesreči, zmagi / agencijske, časopisne vesti; lokalne, turistične vesti / potrditi, zanikati vest resničnost njene vsebine / dolgo ni poslal nobene vesti o sebi sporočila, obvestila / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest, da je umrl naš oče
Prekmurski
vö̀püstìti -ím dov.
1. izpustiti: je krivcze do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123
2. izdihniti: vö je püſzto düſo KŠ 1771, 354
3. vdihniti: vö je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega vu ſzrcza vaſſa KŠ 1754, 154
4. izdati, objaviti: Krao osztro zapoved vöpüszti po Országi KOJ 1848, 18
vö̀ pǜščeni ~ -a ~ -o
1. izpuščen: z-stere vouze je on denok za nekelko mejszeczov pá vöpüszcseni KOJ 1848, 51
2. vdihnjen: Vtébe je takáj vö 'znyegovi vüſzt Püſcseni düh nyegov BKM 1789, 377
1. izpustiti: je krivcze do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123
2. izdihniti: vö je püſzto düſo KŠ 1771, 354
3. vdihniti: vö je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega vu ſzrcza vaſſa KŠ 1754, 154
4. izdati, objaviti: Krao osztro zapoved vöpüszti po Országi KOJ 1848, 18
vö̀ pǜščeni ~ -a ~ -o
1. izpuščen: z-stere vouze je on denok za nekelko mejszeczov pá vöpüszcseni KOJ 1848, 51
2. vdihnjen: Vtébe je takáj vö 'znyegovi vüſzt Püſcseni düh nyegov BKM 1789, 377
SSKJ²
vprašálnica -e ž (ȃ)
1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke: objaviti, sestaviti vprašalnico / anketna, dialektološka vprašalnica / raztrgati vprašalnico list, liste s takim besedilom
2. jezikosl. beseda, izraz, s katerim se vprašuje po čem ali ki uvaja vprašanje: ali, kdo, kdaj in druge vprašalnice / zaimenske vprašalnice; vprašalnice za sklone
1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke: objaviti, sestaviti vprašalnico / anketna, dialektološka vprašalnica / raztrgati vprašalnico list, liste s takim besedilom
2. jezikosl. beseda, izraz, s katerim se vprašuje po čem ali ki uvaja vprašanje: ali, kdo, kdaj in druge vprašalnice / zaimenske vprašalnice; vprašalnice za sklone
Pravopis
SSKJ²
vrínek -nka m (ȋ)
1. v prvotno besedilo, delo vrinjene besede, sestavine: mnoga mesta v rokopisu so vrinki; objaviti besedilo brez kakršnihkoli lastnih vrinkov
♦ film. montažni vrinki
// del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: v vrinkih avtor izraža svoj pogled na stvari; domišljijski, razumski vrinki v povesti / govorniški vrinki; pevski vrinki v gledališki predstavi vložki
2. kar je rečeno v kratkem premoru med govorjenjem drugega: njegovi vrinki so ga motili
1. v prvotno besedilo, delo vrinjene besede, sestavine: mnoga mesta v rokopisu so vrinki; objaviti besedilo brez kakršnihkoli lastnih vrinkov
♦ film. montažni vrinki
// del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: v vrinkih avtor izraža svoj pogled na stvari; domišljijski, razumski vrinki v povesti / govorniški vrinki; pevski vrinki v gledališki predstavi vložki
2. kar je rečeno v kratkem premoru med govorjenjem drugega: njegovi vrinki so ga motili
Pravopis
zaglávje -a s (ȃ) ~ časopisa; objaviti dopis pod ~em Kronika pod naslovom; neobč. razdelek, rubrika; redk. zatilje; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
SSKJ²
zapís -a m (ȋ)
1. kar je zapisano: prebrati zapis; razbrati iz zapisa; najstarejši ohranjeni zapisi; to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi / kataložni zapis ki strnjeno predstavlja podatke o publikaciji v skladu s pravili za katalogizacijo
// kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis
// navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis
2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem; objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis
// navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku
3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora; zapis črke, števila s svinčnikom; zapis dogodkov, misli, vtisov; zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek / naprave za zapis potresnih sunkov
● sestaviti zapis imen seznam, spisek
♦ jezikosl. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset; rač. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij
1. kar je zapisano: prebrati zapis; razbrati iz zapisa; najstarejši ohranjeni zapisi; to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi / kataložni zapis ki strnjeno predstavlja podatke o publikaciji v skladu s pravili za katalogizacijo
// kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis
// navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis
2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem; objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis
// navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku
3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora; zapis črke, števila s svinčnikom; zapis dogodkov, misli, vtisov; zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek / naprave za zapis potresnih sunkov
● sestaviti zapis imen seznam, spisek
♦ jezikosl. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset; rač. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij
SSKJ²
zavrníti in zavŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce
2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava: straža je zavrnila ljudi, ki so hoteli čez most; na meji zavrnejo vse, ki nimajo dokumentov / zavrniti nasprotnika odbiti
3. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče tega, kar se mu daje, ponuja: zavrniti darilo, nagrado / zavrnil je vse funkcije / gledališče je zavrnilo njegovo dramo je ni hotelo uprizoriti; založba je zavrnila rokopis ga ni hotela objaviti
4. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče tega, kar želi kdo v zvezi z njim uresničiti: zavrnil je njihovo pomoč; zavrniti ponudbo, vabilo / zavrniti prijateljstvo / zavrniti sodelovanje
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža odločno voljo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: zavrniti plačilo dolga; zavrniti podpis pogodbe
5. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče narediti česa ali priti v kako razmerje s kom: prosil jo je za ples, pa ga je zavrnila / ponudili so mu družabništvo, pa jih je zavrnil; zavrnila je več snubcev
6. z izrazitvijo nasprotovanja čemu narediti, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrniti načrt; zavrniti zahtevo po spremembi zakona / njegovo prošnjo so zavrnili neugodno rešili; je niso upoštevali
// odkloniti kaj, ne sprejeti česa zaradi neustreznosti, pomanjkljivosti: zaradi slabe kvalitete zavrniti pošiljko; zavrniti nepopolne prijavnice
// odkloniti uradno priznanje, veljavo česa: zavrniti novi učni načrt / pri kontroli so avtomobil zavrnili niso dovolili (ponovne) registracije
7. izjaviti, zatrditi, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: zavrnil je vse obtožbe; zavrniti nasprotnikove trditve; avtoritativno zavrniti vse očitke / zavrnil je vse točke obtožnice / publ. zavrniti vsako podobnost med resničnimi dogodki in dogodki v romanu zanikati
// izraziti negativen odnos do česa, nepriznavanje česa: v zadnjih člankih je zavrnil vso moderno umetnost
8. izraziti svoje nestrinjanje s tem, kar kdo izjavi, trdi: ostro, ekspr. odrezavo zavrniti koga; zavrnil jih je, da ni nič res
9. zastar. odgovoriti, reči: nekaj mu je hotel zavrniti, pa se je premislil / o tem nerad govorim, je zavrnil
10. zastar. obrniti: s težavo so zavrnili čoln; zavrniti krmilo / zavrnil se je proti domu
♦ med. telo je zavrnilo presajeni organ se je odzvalo nanj z imunsko reakcijo, ki je povzročila odmrtje, odmiranje presajenega organa, tkiva; polit. zavrniti noto
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce
2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava: straža je zavrnila ljudi, ki so hoteli čez most; na meji zavrnejo vse, ki nimajo dokumentov / zavrniti nasprotnika odbiti
3. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče tega, kar se mu daje, ponuja: zavrniti darilo, nagrado / zavrnil je vse funkcije / gledališče je zavrnilo njegovo dramo je ni hotelo uprizoriti; založba je zavrnila rokopis ga ni hotela objaviti
4. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče tega, kar želi kdo v zvezi z njim uresničiti: zavrnil je njihovo pomoč; zavrniti ponudbo, vabilo / zavrniti prijateljstvo / zavrniti sodelovanje
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža odločno voljo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: zavrniti plačilo dolga; zavrniti podpis pogodbe
5. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče narediti česa ali priti v kako razmerje s kom: prosil jo je za ples, pa ga je zavrnila / ponudili so mu družabništvo, pa jih je zavrnil; zavrnila je več snubcev
6. z izrazitvijo nasprotovanja čemu narediti, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrniti načrt; zavrniti zahtevo po spremembi zakona / njegovo prošnjo so zavrnili neugodno rešili; je niso upoštevali
// odkloniti kaj, ne sprejeti česa zaradi neustreznosti, pomanjkljivosti: zaradi slabe kvalitete zavrniti pošiljko; zavrniti nepopolne prijavnice
// odkloniti uradno priznanje, veljavo česa: zavrniti novi učni načrt / pri kontroli so avtomobil zavrnili niso dovolili (ponovne) registracije
7. izjaviti, zatrditi, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: zavrnil je vse obtožbe; zavrniti nasprotnikove trditve; avtoritativno zavrniti vse očitke / zavrnil je vse točke obtožnice / publ. zavrniti vsako podobnost med resničnimi dogodki in dogodki v romanu zanikati
// izraziti negativen odnos do česa, nepriznavanje česa: v zadnjih člankih je zavrnil vso moderno umetnost
8. izraziti svoje nestrinjanje s tem, kar kdo izjavi, trdi: ostro, ekspr. odrezavo zavrniti koga; zavrnil jih je, da ni nič res
9. zastar. odgovoriti, reči: nekaj mu je hotel zavrniti, pa se je premislil / o tem nerad govorim, je zavrnil
10. zastar. obrniti: s težavo so zavrnili čoln; zavrniti krmilo / zavrnil se je proti domu
♦ med. telo je zavrnilo presajeni organ se je odzvalo nanj z imunsko reakcijo, ki je povzročila odmrtje, odmiranje presajenega organa, tkiva; polit. zavrniti noto
- zavŕnjen -a -o:
zavrnjen napad; zavrnjen snubec; biti zavrnjen od koga; zavrnjena ponudba; prošnja je bila zavrnjena
SSKJ²
zaznámek -mka m (ȃ)
1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke; zaznamek na dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zaznamek o prispetju dopisa
2. star. seznam, spisek: objaviti zaznamek prepovedanih knjig; abecedni zaznamek
3. star. zapisek: pregledoval je svoje zaznamke / časopisi so objavili zaznamek o njegovi smrti notico
1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke; zaznamek na dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zaznamek o prispetju dopisa
2. star. seznam, spisek: objaviti zaznamek prepovedanih knjig; abecedni zaznamek
3. star. zapisek: pregledoval je svoje zaznamke / časopisi so objavili zaznamek o njegovi smrti notico
Celotno geslo
Frazemi
živína Frazemi s sestavino živína:
délati kot [čŕna] živína, délati s kóm kot z živíno, garáti kot [čŕna] živína, gnáti se kot [čŕna] živína, ravnáti s kóm kot z živíno, [velíka] živína
délati kot [čŕna] živína, délati s kóm kot z živíno, garáti kot [čŕna] živína, gnáti se kot [čŕna] živína, ravnáti s kóm kot z živíno, [velíka] živína
SSKJ²
žrébanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od žrebati: žrebanje dobitnikov nagradne igre; objaviti izide žrebanja; z žrebanjem razdeliti nagrade / žrebanje srečk, vstopnic / nagradno, novoletno žrebanje
♦ šport. žrebanje parov za finale
glagolnik od žrebati: žrebanje dobitnikov nagradne igre; objaviti izide žrebanja; z žrebanjem razdeliti nagrade / žrebanje srečk, vstopnic / nagradno, novoletno žrebanje
♦ šport. žrebanje parov za finale
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 158
Dostopnost