Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
zastájati -am nedov. -ajóč, -áje; zastájanje (á; ȃ) Hrana ~a v črevesju; Prodaja ~a; zastajati komu Srce mu ~a; poud.: Dih mu ~a od groze |Zelo ga je groza|; Pero mu ~a |čedalje počasneje, čedalje manj piše|
Pravopis
zasteklenéti -ím dov. zasteklenênje; drugo gl. stekleneti (ẹ́ í) neobč. postati tog, negiben: ~ od groze; Oči so mu zasteklenele |ostale na široko odprte, nepremične|
Pravopis
zastókati -am dov. zastókanje (ọ́ ọ̑) ~ od bolečine; poud. Zastokala je, da se vse draži |potožila, zatarnala|
Pravopis
zastópstvo -a s, pojm. (ọ̑) zaslužek od ~a; politično ~; skup. voliti ~ zastopnike; števn. ustanoviti ~
Pravopis
zastranítev -tve ž (ȋ) neobč. odmik, oddaljitev (od obravnavanega): vsebinska ~; ~e v besedilu
Pravopis
zastraníti in zastrániti -im dov. zastráni -te in -íte; zastránil -íla, zastránit; (zastránit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) neobč. od česa ~ ~ predmeta pogovora odmakniti se, oddaljiti se
Pravopis
zastranjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; zastranjevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. od česa ~ ~ teme pogovora odmikati se, oddaljevati se; neobč. ~ v razpravi |odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega|
Pravopis
zastrméti -ím dov. zastrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) ~ od presenečenja; Zastrmeli so, česa vsega je še zmožen
zastrméti se -ím se (ẹ́ í) v koga/kaj ~ ~ ~ dekle; ~ ~ predse
Pravopis
zasvojênec -nca m z -em člov. (é) ~ od tobaka, s tobakom; zdravljenje ~ev
zasvojênka -e ž, člov. (é)
zasvojênčev -a -o (é)
Pravopis
zatískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zatískanje (í) kaj z/s čim ~ (si) usta z robcem; od strahu ~ oči
Pravopis
zavihtéti -ím dov. zavihtênje; drugo gl. vihteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ sekiro; poud. ~ napadalca proč od sebe |vreči|
zavihtéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ čez ograjo; ~ ~ na konja; ~ ~ v sedlo
Pravopis
zaviséti -ím dov. zavísi -íte; zavísel -éla; zavisênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) biti odvisen: od koga/česa Od vas ~i, kako bo
Pravopis
zavíst -i ž, pojm. (ȋ) ~ ob uspehu, nad uspehom vrstnika; poud. pozeleneti od ~i |biti zelo zavisten|
Pravopis
zavreščáti -ím dov. zavreščánje; drugo gl. vreščati (á í) ~ od strahu; slabš. Kaj se to pravi, je zavreščala |rekla z rezkim, neprijetnim glasom|
Pravopis
zavrísniti -em dov. (í ȋ) ~ od veselja; poud. Pazi, so zavrisnile ženske |z visokim glasom razburjeno rekle|
Pravopis
zazévati -am dov. (ẹ́) Zaradi izsušitve so okna zazevala; Rana ~a; poud. ~ od presenečenja |široko odpreti usta|
Pravopis
zazijáti -ám dov.; drugo gl. zijati (á ȃ) Zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala; poud. V steni je zazijala razpoka |nastala|; slabš.: ~ od bolečine |zakričati, zavpiti|; ~ od začudenja |široko odpreti usta|
zazijáti se -ám se (á ȃ) slabš. v koga/kaj ~ ~ ~ izložbo |nepremično, radovedno se zagledati|
Pravopis
zaznamován -a -o (á) za posek ~ hrast; poud. biti ~ za vse življenje |čutiti posledice česa vse življenje|
zaznamováni -a -o (á) jezikosl. stilno ~a beseda
zaznamováni -ega m, člov. (á) poud. Bil je eden od ~ih
zaznamováno -ega s, pojm. (á) jezikosl.
zaznamovánost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zazréti -zrèm dov., nam. zazrèt/zazrét; zazŕtje; drugo gl. zreti (ẹ́ ȅ) koga/kaj že od daleč ~ obiskovalca zagledati, uzreti; neobč. zazreti v koga/kaj ~ ~ sosedin obraz zagledati se, zazreti se
zazréti se -zrèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ skozi okno; zazreti se v koga/kaj ~ ~ ~ sosedin obraz; poud.: ~ ~ ~ preteklost |spomniti se na|; ~ ~ vase |zamisliti se|
Pravopis
zazvenéti -ím dov. zazvenênje; drugo gl. zveneti1 (ẹ́ í) Kovina ~i; Pesem je zazvenela; poud. Po ulici so zazveneli koraki |so se zaslišali|; s smiselnim osebkom, poud. zazveneti komu Od udarca mu je zazvenelo v glavi |Dobil je občutek zvenenja|
Število zadetkov: 1099