Zadetki iskanja
Pleteršnik
gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.
Pleteršnik
govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega (nam. o tem), Ravn.
Pleteršnik
gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
Pleteršnik
grivína 1., f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.
Pleteršnik
grobíšče, n. die Grabstätte, der Begräbnisplatz, der Friedhof; — die Grabesstelle: od posestnih grobišč jemati plačilo, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
Pleteršnik
gȗkati 2., -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid-Erj. (Torb.); — prim. hukati.
Pleteršnik
Pleteršnik
hábati 1., -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
Pleteršnik
hábati 2., -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.-Mik., ogr.-M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
Pleteršnik
hábiti 1.,* hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.-Mik., Cig., C., BlKr.-M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.-C.
Pleteršnik
hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
Pleteršnik
Pleteršnik
hlȋp, m. 1) der Luftstrom, der Hauch, der Windzug, Cig., Jan.; von starker Hitze, Cig.; h. od toplote gre, C.; — der Sturmwind, C.; jvzhŠt.; — 2) die äußere Luft, die Atmosphäre, Mur., V.-Cig., Jan., Notr.-Levst. (Rok.); — 3) der Schlurf, C.
Pleteršnik
hmę́ljən, -ljna, adj. 1) Hopfen-, Cig., Jan.; hmę̑ljni kol, die Hopfenstange, Jan.; — 2) = pijan od piva, SlN.
Pleteršnik
hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
Pleteršnik
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
Pleteršnik
hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 49
- Naslednja »
Število zadetkov: 965
Dostopnost