Zadetki iskanja
Vorenc
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
Vorenc
ded m, F3, avitus, -a, -um, dédou, dédina, tih ſtariſhih blagú, kar od dédou pride; tritavus, deidou dide, ali ded [str. 221a , 236a ]
Vorenc
dedec m, F6, ab avo, od dédza leſſem; abavunculus, -li, dédza, ali babize brát [str. 10b , 236b ]; amita magna, deidza ſeſtra; prosocer, moṡhá deidiz [str. 177a , 237b ]
Vorenc
dedina ž, F2, avitus, -a, -um, dédou, dédina, teh ſtariſhih blagú, kar od dédou pride; haereditas, erbṡzhina, deidina, ozhaſtvu
Vorenc
dedov prid., F4, abavus, -vi, ozha predéda, dedou ẛet; avitus, -a, -um, dédou, dédina, teh ſtariſhih blagú, kar od dédou pride; tritavus, deidou dide, ali ded [str. 221a , 236a ]
Vorenc
dejanje1 s, F40, acta, actorum, djanîa, rovnanîa; actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; charis, dobru djanîe, povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe; commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe; constellatio, teh ẛvéṡd djanîe; diſsimulatio, ṡakrivanîe, ne ṡakasanîe v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy; effectio, tú djanîe, ali opravilu; energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe: tudi enu pregreſhnu djanîe, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu djanîe; factum, déllu, djanîe; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡadene; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; pragma, -tis, djanîe, ali opravilu; tributoria actio, enu pravdnu djanîe
Vorenc
deleč prisl., F26, amplè, delezh, ſhiroku; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je delezh poſtavlenu; distans, enu meiſtu delezh od tega druṡiga; distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú delezh biti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intantum, tolikain, taku delezh; longè, delezh; magna distantia, delezh naroṡen; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemlè, delezh od morja leṡhezh; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; non procul hinc, nikár delezh od tód; orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; porricere, delezh vrézhi; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procul, delezh, od delezh; projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen; quatenus, dokle, kakú delézh, dokler; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi; sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar delezh od te tekozhe vodè Save; vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
Vorenc
deležnost ž, F2, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvṡetje od nîega te diléṡhnoſti ṡaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou; participatio, gmain vṡhivanîe, deléṡhnoſt v'kupai, ali v'mei ſabo reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe
Vorenc
deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen
Vorenc
denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
Vorenc
derlabnost ž, F2, commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert od viſhiga na voiṡki; impetrare veniam metendi, derlabnoſt ſproſſiti k'ṡhetvi
Vorenc
desetina ž, F7, decimae, -arum, deſſetine; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatio, deſſetine pobèranîe; decumae, -arum, deſſetine; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
Vorenc
desni prid., F6, altrinsecus, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; dextera, deſniza, deſna ſtrán, deſna roka; dextrorsum, na deſno ſtrán; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'to leivo vṡèti
Vorenc
dete s, F14, adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; caeson, ṡréṡanu déte s'materniga telleſſa; cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu deite; fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; infans, -tis, mlad otrok, ali déte; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; primipara, -ae, katera tú pervu deite rody; proles, -lis, deite, otrok, rood; puer, -ris, enu déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déte v'maternim telleſſi leṡhy
Vorenc
devati nedov., F7, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; ergastulus, -li, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar ſe déva okuli garla ṡa ṡymo; geminare, v'dvei gubei dévati; peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri ſe v'rane dejvá; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
dim m, F11, exhalatio, ſopariza, en puh, dim; fumosus, -a, -um, fumidus, polhen dima; fumus, dim; infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha; sicut virgula fumi, kakòr en raven dim; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, spúd dim délati; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; vapor, -oris, puh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
Vorenc
dimlje ž mn., F3, bubo, huda bisgauka okuli ſrama na dimlah; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; ingven, -nis, tá ſrám na ṡhivotu, dimle, dimelze
Vorenc
divjačina ž, F10, belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; caro ferina, [meſſú] od divjazhine; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te divjazhine; mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine krotke déla, inu pervadi; perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena divjazhina; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine; receptaculum ferarum, vert ṡa divjazhino; theritrophium, vert, ali ograja ṡa divjazhino
Vorenc
divjati nedov., F11, debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ṡapyti; desaevire, divjati od velikiga ſerda; desaevit in omnes, zheṡ vſe ſe jeṡy inu divjá; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; ferocire, divjati, groṡovit perhajati; fremere, puhati, ruliti, erjovéti, ſhuméti, arnzhati, divjati; furere, divjati, s'ṡlobán biti; furiare, divjati; interfurere, v'meis divjati, v'meis norreti; perfurere, ṡlu divjati, ali norréti; saevire, divjati, ſe ṡlobiti, vſtezhi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1030
Dostopnost