Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
vstati dov., F12, clinicus, -a, -um, kateri nikuli s'poſtile ne vſtane; exsurgere, et exurgere, gori vſtati; exurgere, gori vſtati; exurgere gor uſtati v' alioſſ'u[!]. naſtájati [poznejši pripis neznane roke]; L. In fine dictionis accipitur loco V. ut je pelal, je vstal, je dial; obortum est bellum, ena voiṡka je vſtala; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti; resurgere, gori vſtati, ṡupèt gori vſtati; resuscitare, od ſmerti ṡbuditi, od ſmerti gori vſtati; superstare, gori vſtati, ali obſtati; surrigere, gori vſtati, ſe gori ſtegniti
Vorenc
Vorenc
vunkaj prisl., F121, I. dehaurire, vunkai ẛajemati; egredi, vunkai poiti; foras, vunkai, vun; II. ablegare, prózh poſlati, vunkai poſlati. poſylati; impensa, -ae, vunkai davik; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; vulsura, -ae, pukanîe, vunkai ſpukanîe
Vorenc
Vorenc
vzdigovati nedov., F5, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; elevare lapides, po kamenîe poſsegati, inu vṡdigovati; retinaculum, -li, ſléhernu orodje s'katerim ſe kai vṡdiguje; subrigere, pozhaſſi gori vṡdigovati; vectis, -tis, en dremil, enu ṡheléṡu, s'katerim ſe kai uṡdiguje
Vorenc
vzeti dov., F153, accipere, vsèti, prejemati; boni consulere, ẛa dobru vṡèti; capsis, vṡami, aku hozheẛh; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſé vsèti, teleſſen poſtal; interceptor, tá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; operosa res, ena reizh, katera doſti délla vṡame; receptor, -oris, kateri kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; reclamare, naṡai poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily; trientarium foenus, tá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; valefaciens, dicens vale, ſlavú vṡèti; vitio vertere, vel vitio dare, ẛa ṡlú vṡèti, ṡamèriti; prim. pročvzeti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vzeti dov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vzeti dov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
Vorenc
vzetje s, F22, ablatio, prózh vsètje; acceptio, prejemanîe, vsetje; consilium cordis, naprei vṡetje; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; receptio, gori vṡètje, prejetje, naṡai vṡètje; reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy
Vorenc
vztekel del., F2, lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; rabidus, -a, -um, vſtekil
Vorenc
vžgati se dov., F3, exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; exardescere, ſe vuṡhgati, reṡlobiti, v'nieti
Vorenc
z'mirom (zmirom) prisl., F7, gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati; inerrans, -tis, nepremaknên: inerrantes stellae, te s'myram ſtojezhe ṡvéṡde; interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati; omittere, vun ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti, odſtaviti, ṡamuditi, puſtit ſtati, s'myrom puſtiti; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sistere, vſtaviti, ṡmyrom ſtati, ṡaderṡhati, poſtaviti
Vorenc
z'nov (znov) prisl., F16, I. abintegro, ẛnov; adinventio, napreivsetje, ẛnaidenîe, enu ſnou naidenu déllu; deintegro, s'nou; denuò, s'noviga, ṡupèt, ſhe v'drugu, s'nou; iterare, s'nou ṡazheti, ṡupèt ṡazheti, ponovlati, ſhe enkrat ſturiti; novellare, eno vinṡko terto s'nou ṡaſajati; novellus, -li, ṡnuvizhni, kateri je s'nou ſturjen; noviter, s'nou; proselytus, en ptuji, kateri je naſhe poſtave ṡnou gori vṡèl, en perdruṡhik k'naſhi veri; puerpera, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; renasci, ſe ṡupèt v'nuvizh roditi, ſe preroditi, s'nou rojen biti; replicare, s'nou odgovoriti, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti: s'nou glihati; retractatus, -a, -um, s'nou ṡglihan; II. iteratio, s'nou ṡazhenanîe; retractatio, s'nou glihenga
Vorenc
z'unaj prisl., altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani; prim. z'vunaj
Vorenc
z'vunaj (zvunaj) prisl., F21, I. afforis, ẛ'vunai, od ẛvunai; ediscere, ſe s'vunai vuzhiti; exceptò, raṡen, ṡvunai; exterior, -ris, tá vunani, tá ṡvunai; extra, ṡvunai; foris est, je ṡvunai; memoriter scire, s'vunai ṡnati, na pamet ṡnati; praeter, zhes, ṡvunai, raṡin; II. inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu
Vorenc
z'vunaj (zvunaj) predl., F6, deviare, ẛaiti, ſe od poota odverniti, s'vunai pota hoditi; devius, -a, -um, s'vunai poota; extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo; fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe s'vunai méſta; illegitimus, vel illegitimè natus, pankert, s'vunai ṡakona rojen; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
Vorenc
začetek m, F44, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; caput, glava, ẛazhetek; coeptum, ẛazhetik; exorsus, -us, ṡazhetek; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri je te perve ṡazhetke prejèl; orsus, -us, ṡazhetek; paraxismus, marṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; primordium, -dÿ, ṡazhetik
Vorenc
začeti se dov., F11, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea; dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati; diluculare, kakòr hitru ſe ẛazhne dán délati; hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti; herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati; incurvescere, ſe ṡazheti kriviti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi; tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti
Vorenc
začrnel del., F3, astra bilis, zhirna ṡhólzh, kry melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan; cochexia, tá ẛnotarſhnîa boléẛan, inu ẛnaminîe tega notarſhnîga tadla, tá beila, ẛazhernéla citroni glih farba tega zhlovéka; rubidus, -a, -um, ardèzh ṡazhernil
Vorenc
zad prisl., F13, I. enema, vel clyster, en kriſter od ṡad, po ſyli notar ṡhprizan; exgrumare, ṡad s'eno grublo, ali gruzho ṡemlè laṡiti, ali plaṡiti; ſad, sad. fructus, retrò od sad; nam ṡad, ſignificat retrò, aliàs ſad, fructus; ponè, odṡad, ṡad, ṡadai, odṡadaj; post, odṡad, ṡad, ṡá; praegredi alias, te druge preyti, od ṡad puſtiti; sequi, ṡa enim hoditi, ṡad hoditi; sic, sad, retro, ſad, uerò fructum ſonat; subsignanus, kateri ṡad ṡa bandero ſtoji; II. recalvatio, od ṡad pleiſha; sequutor, -oris, ṡad gredozhi
Vorenc
zadaj prisl., F7, I. gubernaculum, -li, timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; ponè, odṡad, ṡad, ṡadai, odṡadaj; retrogradi, ṡadai hoditi; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ẛe voda s'ene ṡhterne vleizhe; II. Pelaponesus, ṡadai morjá; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 44
- 45
- 46
- 47
- 48
- 49
- 50
- ...
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1030
Dostopnost