Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
goniti nedov., F8, agi, voditi, ali goniti; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exigere, terjati, vun goniti; dispescere, reṡdruṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; feras excitare, et agitari, ṡvirino goniti, inu loviti; minare, goniti, gnati; trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni
Vorenc
goreč del., F17, Aetna, gorezhi hrib v'Sicilÿ; ardens, gorèzh, ſerzhán; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; candens carbo, gorèzh vogel; cometa, cometes, ena laſſata ṡvéṡda, nova gorèzha ṡvéṡda; flammans, vuṡhgán, gorèzh; fervens ſpiritu, v'duhu gorèzh; flagrans, gorèzh; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; ignescens, -tis, gorèzh; lucernae, gorezha ſveitila; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; pyropus, -pi, en gorèzhe farbe ṡhlahtni kamen; rubus ardens, en gorezhi garm; titio, -onis, ena glovnîa, enu ogoreilu, ali gorèzhe poleinu; torris, -ris, ena gorèzha glavnîa
Vorenc
goreti nedov., F12, ardere, goreti; gory, ardet, alias gori, sursum; as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more goréti; exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; flagrare, goréti; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; potenter ardet, mozhnu gory; sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; uri, goreiti; prim. goreč
Vorenc
gosli ž mn., F4, fides, fidium, goſli; organicus cantus, na orgle ali goſli peitje; pandura, goſli; plectrum, -tri, lók od goſli
Vorenc
gospodar m, F12, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodár, ali kluzhár; fugitivarius, kateri ſe podſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu goſpodarju perpelati; herifuga, -ae, kateri od goſpodarja pobégne; herilis, et hoc herile, tega goſpodarja, kar goſpodarju ſliſhi; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; leno, -onis, rufián, kúrb goſpodár; lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navarchus, ladje, ali barke goſpodár, ali Capitán, inu goſpúd; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha
Vorenc
gospodstvo s, F2, dominium, dominatio, dominatus, goſpodſtvu; redemptura, -ae, prejetje eniga goſpodſtvá, ali derṡhave, od eniga firṡhta
Vorenc
gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt
- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
Vorenc
govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč
Vorenc
govorjenje s, F116, adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe; diſsertatio, -onis, enu dolgu inu mnogiteru govorjenîe; elocutio, -nis, govorjenîe; facetiae, ſhavkova govorjenîa, ſhale; famen, govorjenîe; grandiloquus, -a, -um, viſſokiga, inu velikiga govorjenîa; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda; locutio, govorjenîe; loquela, govorjenîe, beſſéda; oratio, peroratio, govorjenîe; perfacetus, -a, -um, ſylnu luṡhten s'govorjenîam; philologia, -ae, lubau tega piſma ali govorjenîa; philologus, -gi, kateri lubi tu govorjenîe; physiologia, -ae, kunſht inu govorjenîe od naterlih rizhy; poëma, -tis, ena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu govorjenîe; prologus, -gi, predgovor, enu naprei govorjenîe; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi; refutatio, saverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; sermo, govor, govorjenîe
Vorenc
grad m, F6, arx, grad, bramba; castellanus, kateri v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva, gradni Goſpúd; castellum, vel castrum, gräd, bramba; litorea arx, en grád per kraju morjá; magdalenus, -a, -um, od Magdala gradú. Marc:16; mausolaeum, ſmertni grad
Vorenc
grah m, F5, gráh, pisum, -i; pisum, -i, gráh [str. 164b ]; pisum. Erbis, gráh [str. 257b ]; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe
Vorenc
grampa ž, F3, amurea, grampa od oliá; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu
Vorenc
grdo sam., F2, genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, ino kateri gardu vunkai pluvá
Vorenc
gredoči sam., F4, procedens, naprei gredozhi; progrediens, naprei gredozhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; sequutor, -oris, ṡad gredozhi
Vorenc
greh m, F24, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik gréh; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; desine â peccatis, puſti od gréhou; Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega greha [poznejši pripis neznane roke]; exors culpae, pres gréha; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha, ali hudiga ſturiti; imunis ſcelerum, pres obeniga gréha, kateri nei nikgár gréha ſturil; insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; originale peccatum, porodni gréh, poerbani gréh; peccatorum onus, teṡhava teh gréhou; peccatum, gréh; peccatum capitale, naglavni gréh; peccatum mortale, vel lethale, ſmertni gréh; peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh; piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh gréhou, ṡa ṡmyrjenîe; poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ gréhe; propria mea culpa, moi laſtán gréh; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; voluntaria peccata, ſamovolni gréhi
Vorenc
grinta ž, F9, alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude grinte, rák, etc:; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti; psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude grinte; scabies, -biei, garja, perhlai, grinta; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar grinte ima
Vorenc
grivnik m, F2, palumbes, -bis, en divji golób, en grivnik; palumbinus, -a, -um, od divjiga goloba, od grivnika
Vorenc
griža ž, F2, dysenteria, griṡha; lienteria, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
Vorenc
Vorenc
grmenje s, F4, boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega garmenîa; detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od garmenîa; intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme; tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, ga[r]meinîe
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- ...
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1030
Dostopnost