Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
hírati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ hiral.
Celotno geslo Vezljivostni G
hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.
Celotno geslo Vezljivostni G
hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).
1.1.
kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
Celotno geslo Vezljivostni G
hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
Celotno geslo Vezljivostni G
hreščáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
hrôpsti hrôpem nedovršni glagol, tvorni (procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
ignorírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.
Celotno geslo Vezljivostni G
igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.
Celotno geslo Vezljivostni G
igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.
Celotno geslo Vezljivostni G
igráti se z/s -ám se z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Živčno/ se je igrala s prsti (po robu mize).
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti lah kom iseln, neresen odnos s kom/čim
Z zdravljem in ljubeznijo se ni za igrati.
Celotno geslo Vezljivostni G
integrírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
Celotno geslo Vezljivostni G
iskríti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj oddajati iskre zaradi udarjanja
Kremen se iskri.
2.
kaj oddajati svetlobo, izražati se
Sneg se iskri.
Celotno geslo Vezljivostni G
iskríti se od -ím se od nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.
Celotno geslo Vezljivostni G
íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
Celotno geslo Vezljivostni G
izbíti -bíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.
Celotno geslo Vezljivostni G
izbŕskati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spraviti koga/kaj iz koga/česa / od kod
Kokoši so /s kremplji/ izbrskale zrnje iz plev.
2.
kdo/kaj s prizadevanjem najti koga/kaj iz koga/česa / od kod
Izbrskal je stare dokumente iz pozabljenih skrinj.
Celotno geslo Vezljivostni G
izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
Celotno geslo Vezljivostni G
izčŕpati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: čŕpati 1-3
4.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ izčrpali vojsko.
Celotno geslo Vezljivostni G
izčŕpati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.
Število zadetkov: 562