Kako je s »poslovenjevanjem« krajevnih imen. Če ima kraj ime v latinici, ga je dovoljeno zapisati po izgovorjavi, četudi ni zgodovinskih sledov o slovenskem imenu? In če je kraj zapisan v osnovi v tuji pisavi. Se uporablja angleško ime ali se ime prilagodi slovenščini. Sprašujem, ker je v javnosti veliko različnih zapisov npr. Chicago/Čikago, Chennai/Čenaj...
Zadetki iskanja
Na Franu izvemo, da je ime črnogorskega mesta v slovenščini zapisano Hercegnovi. Lani je v Novem mestu nastala publikacija, v kateri je obeleženo 50-letno sodelovanje med obema mestoma in v njej najdemo le zapis Herceg Novi. Zato nas zanima, kako naj zapisujemo ime črnogorskega mesteca?
Dve sopomenki z eno razliko, ki mi ni povsem/popolnoma jasna. Opažam, da tisti, ki popravljajo besedila, besedo povsem prečrtajo in jo nadomestijo s sopomenko popolnoma. Zakaj je temu tako? Kaj je pri besedi povsem tako napačnega, da se jo smatra kot nepravilno? Če recimo povzamem povzetek iz SSKJ-ja, ne vidim nobenega izstopanja, da bi bila ta beseda v čemerkoli drugačna od besede popolnoma. Niti ni nobene opombe, da bi bil to npr. pogovorni, narečni, ekspresni ipd. izraz.
Zavedam se, da ste o veliki/mali začetnici razvojnih/statističnih regij že pisali. Zanima me, če je pri *pisanju razvojnih regij z veliko začetnico nujno dodati tudi besedo »razvojna«, torej ali mora pisati npr. Zasavska razvojna regija ali lahko pišemo tudi Zasavska regija, ko imamo v mislih ali ko lahko iz konteksta razberemo, da gre za razvojno regijo? Druga specifična dilema pri tem je naslednja: po zgornji logiki pišemo Razvojni svet Zasavske regije, kjer je očitno, da gre za razvojno regijo. Pomisleke imam pri pisanju Svet zasavske/Zasavske regije. Zakaj? Sveta regije ne sestavljajo župani statističnih regij, ampak župani razvojnih regij, kar pa včasih ni popolnoma samoumevno. Se torej v tem primeru »zasavske« piše z malo ali z veliko začetnico?
Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
- Spodnje Bohinjske gore;
- spodnje bohinjske gore.
Kateri je pravilen?
O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:
- SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
- OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.
Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?
- LDS je podprl interventni zakon.
- NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
- SDS je pristopil k zbiranju podpisov.
Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Zanima me, ali se v prošnji za delo povsod skozi besedilo napiše Vam, Vaš (velika začetnica), ali je velika začetnica pri vikanju v primeru prošnje potrebna samo enkrat, in sicer nekje na začetku.
Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:
- Kar naenkrat bo pred nami konec junija!
Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?
Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:
- Pri raziskovalni nalogi sodelujemo mi trije.
V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.
ALI
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)
Zanima me, ali je edina pravilna oblika svojilnega pridevnika, izpeljanega iz priimka režiserja Maria Bava, Bavov ali pa je zaradi pogoste rabe sprejemljiva tudi pogovorna oblika Bavin.
Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.
Zadnje čase me po telefonu vedno pogosteje pozdravljajo z Lep pozdrav, moje ime je ..., že kar na začetku. Se lahko, Lep pozdrav, uporablja tudi na začetku, ali je zgolj končni pozdrav?
Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.
Ali se poker lahko uporablja kot levi prilastek? poker igralec, poker igra, poker klub, poker turnir
V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?
O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
- V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
- Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
- V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
- Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.
Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?
Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.
Ali mi je ta svoboda dopuščena?
Ali je v sodobnem času dopustna uporaba oblik Pajkova, Kvedrova (za Pavlino Pajk, Zofko Kveder), saj se je v času njihovega ustvarjanja uporabljalo prav te, danes arhaične oblike? Avtorice so se tako podpisovale tudi same.
Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »