fíga -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige;
jesti, obirati fige / suhe fige 2. zvitek v kroglasto obliko spetih las: ima dolge lase, ki si jih spne v čop, jih splete v kito ali naredi figo / speti lase v figo 3. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo;
pomolil mu je figo;
star. moliti fige komu 4. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 5. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše;
joka za vsako figo;
ljudi so kaznovali za najmanjšo figo;
prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 6. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izražaa) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate;
doma je eno figo dobil;
to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 7. nižje pog., v členkovni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal;
saj smo pridni. Figo ste pridni
● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.