Zadetki iskanja
eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju
♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik
ne iznájti smodníka, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, živéti na sódu smodníka
1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli
2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline
● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost
♦ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
spametnéjši tudi spametnéši -a -e pametnejši, razumnejši: Od sztarczov szem szpametnêsi TA 1848, 102; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti KŠ 1771, 225
spàmetni -a -o sam. pametni: Ár radi trpite neſzpametne vi ſzpametni bodoucsi KŠ 1771, 548; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta pred moudrimi, ino ſzpametnimi KŠ 1771, 37; Szpameten popüszti KAJ 1870, 39; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta od ti moudri i ſzpametni KŠ 1771, 203
povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo
- spametován -a -o:
spametovan človek; spametovan se je vrnil domov
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
brénkati na drugáčne strúne, brénkati na drúge strúne, brénkniti na čústveno strúno, igránje na čústvene strúne, napét kot strúna, napéti drúge strúne, ubírati drúge strúne, ubráti drugáčne strúne, ubráti drúge strúne, zabrénkati na drugáčne strúne, zabrénkati na právo strúno, zadéti právo strúno, zaigráti na čústvene strúne, zaigráti na čústveno strúno, zaigráti na právo strúno
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: njenega sveta ni poslušal; prositi, vprašati za svet; pomagaj mu vsaj s svetom; dober, pameten svet / dajati svete
2. kolektivni organ upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: svet sprejema sklepe; izvoliti, razpustiti svet; petčlanski svet; član, predsednik sveta; sestanek sveta / fakultetni svet; hišni svet izmed stanovalcev izbran upravni organ; delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji / izvršni svet v socializmu izvršilni organ (republiške, zvezne) skupščine; mestni svet najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine;voljen organ v mestnih občinah z lastnimi statuti v stari Avstriji; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
3. izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje: o tem mora razpravljati še svet; sklicati svet / družbeni svet sestavljen iz predstavnikov družbe; filmski, gledališki svet; izdajateljski svet revije; potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov; strokovni, znanstveni svet
● tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku
♦ polit. državni svet predstavništvo posebnih interesov v slovenskem parlamentu; pravn. poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani; zgod. Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja
kdor vodi delo kake delovne enote: biti, postati šef; razumevajoč, strog šef / šef (železniške) postaje; šef protokola / šef kuhinje, oddelka, strežbe vodja; šef trgovine poslovodja
● pog. ti si pa šef iznajdljiv, pameten
// kdor vodi kako skupino s posebno nalogo: šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije / šef države; šef vlade predsednik
1. povzročati, delati, da je kdo deležen
a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: boji se, da bi mu jed škodila; vročina mi škodi; ta zdravila bolj škodijo kot koristijo / škoditi zdravju
b) česa slabega, neugodnega sploh: on ti ne more škoditi; s to odločitvijo si je samo škodil / ekspr. tako je pameten, da mu kar škodi / taki ukrepi škodijo gospodarstvu / škoditi slovesu, ugledu koga
2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodilo, če bi se malo učil
b) zadržano privolitev: pojdimo jest, pit. Ne bi škodilo
c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodilo, če bi malo delal, shujšal
To nikomur ne škodi.
Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil.
1. vezal., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
2. vezal., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel
3. protiv. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar
4. posled. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »