Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ávtostráda -e ž (ȃ-ā)
avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke–Milano
SSKJ²
aziját tudi aziát -a m (ȃ)
nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel azijat / vidi se, da je brezčuten azijat
SSKJ²
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    b -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
    ♦     glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
    b- prvi del zloženk
    nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
    ♦     glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
bába -e ž (á)
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
SSKJ²
babilónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
SSKJ²
bábine -bin ž mn. (ȃ)
star. (po)porodna doba: ženska je v babinah
SSKJ²
babjevérnost -i ž (ẹ́)
ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti
SSKJ²
bábji -a -e prid. (ȃ) slabš.
1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
● slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje
2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca
♦ meteor. babje poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
SSKJ²
babyboom -a [bêjbibúm tudi bébibúm] m (ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti; v prid. rabi: babyboom generacija ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni
SSKJ²
bága -e ž (á)
nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago
SSKJ²
baháriti -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ)
ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču
SSKJ²
bajálec -lca [bajau̯ca] m (ȃ)
1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec
2. zastar., po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec
SSKJ²
bájar -ja m (ȃ)
pog. večja kotanja z vodo, ribnik; bajer: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
SSKJ²
bájram -a m (ȃ)
velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
SSKJ²
bákrast -a -o prid.(á)
po barvi podoben bakru; bakren: bakrast obraz
    bákrasto prisl.:
    bakrasto rdeča polt
SSKJ²
bakrén -a -o prid. (ẹ̄)
1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
♦ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi
    bakréno prisl.:
    sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
SSKJ²
bakrénast -a -o prid. (ẹ̄)
po barvi podoben bakru: bakrenasta polt
SSKJ²
balansírati tudi balancírati -am nedov. (ȋ)
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
SSKJ²
balár2 -ja m (ȃ)
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju
SSKJ²
banána -e ž (ȃ)
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano
Število zadetkov: 9489