Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
tedaj člen. tedaj: Sakaj tedaj bi meni imelu teshku naprej priti, aku tudi nekateri ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Aku tedaj tulikajn premorio muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ kaj tedaj hozhesh od mene ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ kaj s' ene grehe tadai ti moresh imeiti, de ſe yh n' hozhesh spovedat ǀ Bodite tadaj Nem. Nem. pokorni, bogaboyezhi ǀ Gdu tadej bode meni samerl ǀ nej tedei hodio po tem lahkim poti te lubesni → teda
Svetokriški
tekati -am nedov. tekati: ſazhne po gaſſah tekat nedol., inu po njemu vprashat ǀ vſeskuſi more tejkat nedol. od prihoda, do sahoda ǀ vſe skuſi sa nym tejka 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj, inu ſam ter kje skaka, inu v' kroh teka 3. ed. ǀ ſvejſde … vſe skusi po Nebeſih tekajo 3. mn., inu vener nihdar ſe neſmeishaio ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal del. ed. m, pſse vkup klizal ǀ vſe skuſi ſo tekali del. mn. m v' Opoteko pò reznie
Svetokriški
temnica -e ž 1. temnica, tj. temna ječa: v' taiſti ſmerdezhi kehi, inu veſſelo ſvetlobo v' taiſtih temnizah mest. mn. je vshival nash S. Pomozhnik 2. predpekel, limb: taiſta dusha do vekoma bo v' temnizi mest. ed. shalovala po oblizhu boſhijm ǀ v' Temnizi mest. ed. ſaperti tebe proſſio, de bi rekla: Ia ǀ Temnize im. mn. pravio nej vmerje, de is lete shaloſti bo odreshil Patriarche, preroke, inu verne dushe ǀ dushe teh pravizhneh katere is temniz rod. mn. ſo bile reishene ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem temnizam daj. mn. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe v' te paklenske temnize tož. mn. ǀ na kateru vshe veliku leit zhakajo te pravizhne dushe v' temnizah mest. mn. ǀ Se ſo tudi veſselili tij s ozhaki Kateri v'temnizah mest. mn. ſe ſo nashli Kadar ſo shlishali de Maria Diviza je rojena ǀ pres vſiga konza v'temnizoh mest. mn. v'Nebu zhes vaſſ ſe toshio Prim. pri Kastelec-Vorencu temniza ‛carcer’ in ‛limbus’, pri Pohlinu temniza ‛puerorum limbus’.
Svetokriški
temveč vez. 1. temveč: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ neproſsim sa sdravje moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ ti Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit; temush tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti ǀ raunu kakor per comedij ſe negleda, kdu je krajl, ali goſpud, ali kmet, tẽuzh gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ nikar li eno ſamo kaplo tamuzh vſo ſvojo Reshno kry ǀ ony ſi nej ſo bily sbrali zhaſt, shazhe, inu gnado krajla Antioha, kakor on ym je obetal, temozh ſi ſo bily isvolili eno ſtrashno, ino britko ſmert 2. ampak: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ nei mogal lepshi leto reſnizo poterdit Job, tamuzh kadar je dial ǀ en ſam nemore nezh opravit, temuzk more od drugih pumozh imeti 3. razen: mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ ſam nezh nyma, temuzh kar ſpetlà Geselska beseda je nastavljena po etimološkem načelu, saj beseda izvira iz zveze *těmь vě̋t'e; → semveč.
Svetokriški
Teodolinda ž osebno lastno ime Tevdelinda: Ta tryetia je bila Theodolinda im. ed., katera ſvojga Krajla Agilulfa, inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Tevdelínda (570/575–627), žena langobardskega kralja Avtarija in kasneje Agilulfa, po rodu Frankinja in torej že kristjanka
Svetokriški
Teodora ž osebno lastno ime Teodora: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v'mej purgarzamy Theodora im. ed. (I/2, 202) ǀ Theodora im. ed. pak je molila v' hishi teh ozhitnik loterz (IV, 265 s.) ǀ Thedora im. ed. pak je molila v'hishi teh loterz (I/1, 219) 1. Teodóra, zgledna žena iz Bizanca (5. stol.) 2. Teodóra, neka neprostovoljna prostitutka
Svetokriški
Teodoretus -ta m osebno lastno ime Teodoret: kakor pravi od njega Theodoretus im. ed. ǀ Toku je puſtil sapiſsano Teodoretus im. ed. ǀ po beſſedah Theodoreta rod. ed. ǀ Poshlushajte Theodoreta tož. ed. Teodorét, gr. Θεοδώρητος (pribl. 393–pribl. 457), teolog
Svetokriški
Teodosius -a/-ija m osebno lastno ime Teodozij: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius im. ed. ǀ kokar Theodoſius im. ed. Ta mlajshi ǀ Theodoſius im. ed. ſe je bil taku mozhnu preſtrashil ǀ kar Nizephorus od Ceſſarja Theodoſiuſa rod. ed. pishe ǀ V' Lebni Svetih Puszhaunikou ſe bere od Theodoſiusa rod. ed. Appata ǀ Mozhnu ſo ſe bili pregreshili purgary v' tem meſti Antiochia Ceſſariu Theodoſiusu daj. ed. ǀ karnekadaj S. Ambrosh je djal Ceſſarju Theodoſiuſo daj. ed. ǀ zhaſt, katero Pacatus je bil dal Ceſſarju Theodoſiu daj. ed. ǀ Ceſſar Conſtans je bil vbyl ſvojga brata Theodoſia tož. ed. ǀ ſe ſo bily reſerdili zhes Ceſsaria Teodoſia tož. ed. 1. Flávij Teodózij, lat. Flavius Theodosius, rimski cesar (379–395) 2. Teodózij, lat. Theodosius, vzhodnorimski cesar (408–450) 3. Sv. Teodózij (pribl. 424–529), puščavnik 4. Teodózij, brat Konstantina II. (7. stol.)
Svetokriški
teologija -e ž teologija, bogoslovje: On je vuzhil … Theologio tož. ed. (IV, 290 s.) ǀ po vſyh shulah hodil de bi ſe v' taiſtih kaj navuzhil, polſot pak je velike teshave neshal, k' ſadnimu pridi v' Theologio tož. ed. (V, 482) ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo tož. ed., v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug (I/1, 29) ← lat. theologia ← gr. ϑεολογία ‛bogoslovje’
Svetokriški
teologus -g(us)a m teolog, bogoslovec: Ta Vuzheni, inu Bogaboyezhi Theologus im. ed. Garzia letu poterdi ǀ kaj pravi en vuzheni Theolohus im. ed. nashiga zhaſſa ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu Thomashu Theologusu daj. ed. ǀ letaku vuzhio ti Theologi im. mn. ǀ Vy Modri Theolohi im. mn. ǀ po vuku teh Philoſophu, inu Theologou rod. mn. ǀ Sdaj uprasham Theologe tož. mn., kaj vij pravite ← lat. theologus ← gr. ϑεόλογος ‛bogoslovec’
Svetokriški
tepsti -pem nedov. 1. tepsti, tudi metaforično kaznovati: satorai yh saznhe neuſmilenu tepſti nedol. ǀ kadar bi jo bila imela kregat, inu tepsti nedol., ſi ſe ij ſmejala ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti nedol. ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt nedol. ǀ Kadar te nepametne shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst nedol. ǀ ti njega kregash, tepesh 2. ed., inu lon okratish ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe 3. ed. ǀ ga tepe 3. ed. s' revami, inu nadlugami ǀ kadar jo najde, jo netepe +3. ed., nekrega ǀ my yh shiher tepemo 1. mn., ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo ǀ yh Kregate, yh tepete 2. mn., inu shtrajfate ǀ s' rokamy mene tepeio 3. mn., s' nogami me ſuvaio ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove talaio, ali nikuli obeniga Samy netepò +3. mn. ǀ Vſemi tedai ti offertni te shibe, tepi vel. 2. ed. Chriſtusa ǀ tepite vel. 2. mn. ga mozhneshi, vdarite ga mozhneshi ǀ aku pak supet bote nepokorni, nepresherni, bom supet shibo vſel, inu vaſſ tepel del. ed. m ǀ hudizha ſta djala, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla del. dv. m ǀ Bodo mene isdali Ajdom, inu bodo mene ſaſramovali, inu tepli del. mn. m ǀ So tekle shene, ter so jo teple del. mn. ž 2. izganjati, gnati: sazhne vſe taiſte is Tempelna tepſti nedol. ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili, inu tekli taiſto is meſta tepſti namen. ǀ danas Sam Bug te ludy v' Templi tepe 3. ed., inu vun goni ǀ nihdar nej ſim shlishal, ali bral, de bi Sam Bug s' ſvojo roko ludy tepel del. ed. m, inu podil is Templa ǀ taku tvoi exempel bo vezh pomagal, kakor de bi yh v' Zerku gonil, inu tepil del. ed. m
Svetokriški
teta -e ž teta: nje teta im. ed. je bila priorza ǀ nje Teta im. ed. Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete rod. ed. ǀ Maria Diviza je bila shla obyskati ſvojo Teto tož. ed. Eliſabeth
Svetokriški
težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
Svetokriški
ti tebe zaim. ti: Syn, hyzhemu ſi ti im. nama letu ſturil ǀ kai bosh tj im. greſhna dusha ſazhela ǀ tì im. pak de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal ǀ venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni more biti, tè im. nej ſi do ſehmal obene imel ǀ velikukrat ga prozh od tebe rod. ſtepesh ǀ Kaj menish debo s'tebe rod. ǀ bosh vunkai vſel, kar tebi daj. bo dopadlu ǀ ſtary, inu mladi tibi daj. zhaſt, inu hualo pojeio ǀ bom tabi daj. Mashnik ſe perklonil, inu rekal ǀ kar bi moglu tedi daj. shkoduvati ǀ ſposnaj de je tebj daj. reſnizo govuril ǀ Pride k'tebi daj. uni vbogi delauz ǀ h'tebi daj. ſe obernem ǀ tudi tebitaku daj.+ ſe nebo godilu ǀ nezh ti daj. nenuza vezh ta S. kerst, inu S. Sacramenti ǀ tebe tož. je sa myr proſsil ǀ Jeſt n' hozhem druſiga lona, ampak Teba tož. Moj Jesus ǀ v'tebe tož. je salublen ǀ U'tebe tož. saupam Gospud ǀ Kadar ſe vuprizhe najdesh te tož. huali ǀ meni je dolh zhaſs po tebi mest. ǀ ſedem naglaunih grehou v'tebi mest. imash ǀ ſe bomo pred tabo or. poKlajnali ǀ Bug je s'tabo or. kakor ti s'Bugam ǀ vſimi mojo dusho s'tobo or. v'nebu ǀ bodo tvoj ſaurashniki tebe, inu tvoje otroke ſtabo +or. red oblegli
Svetokriški
Tiberis zemljepisno lastno ime Tibera: Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem meſtam pruti tej vodi Tiberis im. ed. imenovani (III, 596) Tíbera, lat. Tiberis, it. Tevere, reka, ki teče skozi Rim.
Svetokriški
Tiridates m osebno lastno ime Tiridat: sgrevajte ſe, inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli, Kakor Krajl Tiridates im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates im. ed. de Ripsima je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Tiridát II., gr. Τιριδάτης, armenski kralj (3.–4. stol.)
Svetokriški
Tiro zemljepisno lastno ime Tir: S. Grogor je premishloval, kar Ezechiel Prerok je piſſanu puſtil od tiga bogatiga, inu shlahtniga meſta Tiro im. ed., kateru je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne kupzhje kateru po morje ſe pele (V, 108) ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro im. ed., inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile (V, 584) Tír, it. Tiro, lat. V Tyrus, gr. Τύρος, feničansko mesto ob Sredozemskem morju, danes Sur v Libanonu
Svetokriški
tisti -ta zaim. tisti: Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
Svetokriški
Titormus m osebno lastno ime Titorm: de bi bili taku mozhni kakor Titormus im. ed. Buſequa (IV, 163) Titórm, pastir govedi, po gr. mitu najmočnejši človek
Svetokriški
Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra
Število zadetkov: 6340