Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
tja prisl. tja: ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Sem, ter kje lejtajo, inu Boshjo volo tem drugem Angelom osnanujejo ǀ ſim ter ke zholn obrazha ǀ valovi ga ſam ter kei noſſio Zapisi kažejo na izgovarjavo kje, kar je po preglasu kratkega a za palatalom in po jotaciji velara nastalo iz tjȁ; → sem.
Svetokriški
tla tal s mn. tla: laſje dò tau rod. mn. ſo bily ſrasli ǀ jeſik je njemu do tau rod. mn. viſſil ǀ Mojſſes vershe ſvojo shibo na tla tož. mn. ǀ popade shpegu ga ob tla tož. mn. lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá tož. mn. plunit ǀ ſe sdershite de natla +tož. mn. ne plunite ǀ na vus glaſs sazhne shrajat, inu vpyti, inu po tleh mest. mn. ſe valati ǀ najdeio drugu jutru na tlejh mest. mn. Dagona ǀ po tléh mest. mn. ſe vala ǀ sazhne na vus glaſs shraiat, inu po tlèh mest. mn. vallat
Svetokriški
točiti -im nedov. solze točiti solze točiti, jokati: vezhkrat grenke solſe tozhete 2. mn. ǀ na perſi klukaio, ſolse tozhio 3. mn. ǀ po gostim is suojg ozhij gorke ſolse je tozhila del. ed. ž
Svetokriški
tod prisl. od tod vez. zato, zatorej: Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’
Svetokriški
tolažiti -im nedov. tolažiti, miriti: matti pertezhe, otroka talashi 3. ed., ali otrok she ble je shrajal (II, 348) ǀ Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit; Miloſt Boshia pak je leto talashila del. ed. ž inu ſturila, de shtrajfinge je odnashala (V, 555) Sodeč po zapisih pri → potolažiti in → utolažiti, korenski a kaže na prednaglasno akanje.
Svetokriški
tolči -čem nedov. tolči, tepsti: s' shelesnimi ketnamy sazhneo tauzh nedol. ǀ glasnu ſazhne vpyti, s'glavo ob ſteno tauzhi nedol. ǀ s' glavo v'sijd tauzhe 3. ed. ǀ vſe skuſi tauzheio 3. mn. inu pilio ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo 3. mn. taraio, predeio ǀ bolesni, inu potrebe naſs tauzheio 3. mn. ǀ po Synu Boshjmu Chriſtusu JESVSV touzheio 3. mn. ty greshni ludje kakor kovazhi po naklu ǀ Kadar je tu resbelenu shelesu taukil del. ed. m ǀ ta hudobni Cain ga je s' enem polenam taukal del. ed. m ǀ s' duema kladuama ſo taukli del. mn. m tolči se tolči se: S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe 3. ed.
Svetokriški
toler m tolar: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru vina, en toler im. ed. (II, 72) ǀ kadar sgubè en toler tož. ed., en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio (I/1, 150) ǀ s'en ſam toller tož. ed. mosha farata, inu vero prelomi (IV, 297) ← star. nem. Thaler, skrajšano iz Joachimsthaler po dolini Sankt Joachimstal, danes češ. Jáchymov, kjer so bili rudniki srebra
Svetokriški
Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
Svetokriški
Torkvemada m osebno lastno ime Torquemada: kakor pishe Torquemada im. ed. de v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) Dostopna literatura izmed več učenjakov s priimkom de Torquemada (po špan. mestu Torquemada) ne omenja nikogar, ki bi bil avtorja dela Liber de miraculis naturalis, na katero se Janez Svetokriški sklicuje na robu v referenci lib. de mira. nat.
Svetokriški
tovariš -a m 1. tovariš, tj. vrstnik po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnik: posdraulen, inu shegnan bodi moj lubi tovarsh im. ed. ǀ Srezhen je bil S. Marcus sakaj je bil Joger S. Petra, touarsh im. ed. S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu daj. ed. Egidiu ǀ kadar je bil Henricus h'ſebi prishal, je h'tovarshu daj. ed. djal ǀ ſe oberne k'tovarshu daj. ed. rekozh ǀ je vidil ſvojga tovarsha tož. ed. taku madliga, inu kumerniga ǀ enkrat dua Cardinala ſta bila prishla obyskat tiga Brata, inu tovorsha tož. ed. S. Franciſca ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham or. ed., ali s' tovarshizo shlebedra ǀ P: Guardian s'tovarsham or. ed. vahta, inu moli per merlizhu ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi im. mn. samu sozhivie, inu sele ſo jeidili ǀ tvoji tovarsh im. mn. bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ kir ſo bily njegovi touarshi im. mn. hudizhi ǀ Angeli bodo vaſhi tovarſhi im. mn. ǀ Tovarshij im. mn. ſo ga sfarili, inu opominali ǀ kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou rod. mn. ǀ sa sedem touarshou rod. mn. bi spyl, inu ſnedil ǀ k' ſvojm tovarsham daj. mn. je djal ǀ pravi k'tovarshom daj. mn. ǀ ony ſo migali ſvoim tovariſhem daj. mn. ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe tož. mn. imel ǀ S. Martin s'ſvojmi tovarshi or. mn. je bil ſvejt sapuſtil ǀ nuzh, inu dan bom dobre vole s' mojmi touarshi or. mn. 2. izbranec, zakonski mož: Vna pride sazhne greh svojga tovarsha rod. ed. pravit ǀ ſo ga bili njemu sa tavarsha tož. ed. dala ǀ golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham or. ed. Slovan. *tova̋rišь je izposojenka iz nekega starega turš. jezika. Zapis tovariſhem je iz citata na začetku pridige.
Svetokriški
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj. vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica: de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena: Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
Svetokriški
tožiti -im nedov. tožiti, tj. 1. obtoževati: prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit namen., inu proſsit de taKushne grehe imaio shtrajfat ǀ ga gre toshit namen., pred Rihtaria ǀ Odgovori Nebu: Gospud Rihter; po krivim mene semla toshi 3. ed., ona ſama je ursoh ſvoje shkode ǀ Kadar yh kounete, inu toshite 2. mn. de vam shkodio ǀ gdu ſo lety Kateri toshio 3. mn., inu ſodio ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval, ter ſodil, O strah! hudizh bo toshil del. ed. m ǀ Eliſabeth ſe nej toshila del. ed. ž ni praudala ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili del. mn. m, grehy vaſſ bodo ſtrashili 2. pritoževati se, tarnati: ym sazhne toshit nedol., inu pravit ſvoje hishe nepokoi ǀ Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat, inu toshit nedol. ǀ njemu toshi 3. ed. ſuojo naſrezho ǀ kakor uni poſly zhes katire je toshil del. ed. m Gospodar ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila del. ed. ž zhes Mosha tožiti se 1. pritoževati se: Nemore vezhi nespodobnosti biti, kakor ſe toshit nedol. zhes Boga ǀ nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit nedol., de nejma ſvoje potrebe ǀ jest imam urshoh ſe zhes te toshiti nedol. ǀ en Svet Menih je bil shal ſe k' G. Bogu toshit namen. ǀ sakaj ſe toshish 2. ed. de drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo ǀ Se netoshish +2. ed., ne marmrash zhes tvojga blishniga ǀ ſam G. Bug se toshi 3. ed. zhes kershanſtuu ǀ zhes Boga ſe toshj 3. ed. ǀ leta ſe toshe 3. ed. pruti Astrologu ǀ vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi +3. ed. ǀ vij hozhete od shalosti zagat, inu ſe toshite 2. mn. rekozh ǀ Se nekateri shtarishij toshio 3. mn. zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni ǀ kulikajn dush v' vizah ſe toshjo 3. mn. zhes ſvoie erbe ǀ Nikar, nikar ſe netoshi +vel. 2. ed. zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ nikar ne marmrajte, inu ſe netoshite +vel. 2. mn. zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary ǀ Netoshiteſe +vel. 2. mn. tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho, tozho ǀ zhes kateru ſam Bug ſe je toshil del. ed. m Preroku Ezechiellu ǀ nej zhloueka taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil +del. ed. m ǀ cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila del. ed. ž de je trudna ǀ eni bodo ſe toshili del. mn. m zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ Nepuſtite de bi dalai ſe zhes vas toshile del. mn. ž 2. z osebkom v daj. ne se ljubiti: she zhes dan vam ſe toshi 3. ed. po zerkuah hodit ǀ ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi 3. ed. preſti ǀ inu vener tem blishnim ſe toshj 3. ed. ijh hodit poshlushat
Svetokriški
trahtati -am nedov. nameravati (izvršiti naklep): Ieſt trahtam 1. ed. ludem ſerze ſaprèti ǀ v' shkodo perpravit ga trahtash 2. ed. ǀ ta Kateri trahta 3. ed. faratat, je ſam faratan ǀ tatye golufi, inu oherniki trahtaio 3. mn. blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ maszhovajne tebe drashi, de bi ti tudi njega v' shkodo trahtal del. ed. m perpravit ǀ kazha paklenska bo trahtala del. ed. ž petò ranit na leben trahtati streči po življenju: edn timu drugimu na leben trahtaio 3. mn. ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal, de mu ſo na leben trahtali del. mn. m ← srvnem. trachten ‛misliti na, premišljevati o’ ← lat. tractāre ‛razpravljati, razlagati, obravnavati’
Svetokriški
trava -e ž trava: po plazah, inu gaſſah traua im. ed. raſte ǀ je vſe enu nizh, ena rosha, trava im. ed., sheliszhe, perù ǀ perleti kakor liſtja, inu trave rod. ed. zhernih orlou ǀ koſſiz ſe neshona obene trave rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi daj. ed., sheliſzhi, pereſi ǀ travo tož. ed., inu ſenù je jedil ǀ one ſo ſe pasle na travi mest. ed.
Svetokriški
trči (?) -čem nedov. teči: kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
Svetokriški
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
Svetokriški
trdovraten -tna prid. zakrknjen, trmast: Faraon je bil hudoben tardouraten im. ed. m ǀ ta isvoleni Iſraelski Folk je taku tardouraten im. ed. m, de ſe nej puſtil omezhiti skuſi takorshne velike zhuda, inu gnade njemu iskasane ǀ de bi ti zhlovek taku terdouraten im. ed. m bil, Kakar Faraon ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn im. ed. m de letu Beshije povablejnie ſanizhuje ǀ dokler tardovraten im. ed. m je bil oſtal dusho, inu tellu je bil sgubil ǀ tordouraten im. ed. m, inu ſtonoviten oſtanesh ǀ ta greshni, inu tardouratni im. ed. m dol. Rasbojnik Diſma ſe je bil sgreval ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni im. ed. m dol. folk k'Aronu ǀ Oh terdouratni im. ed. m dol. greshnik! pogledaj v' Nebeſſa ǀ Koku tedaj ti hudobni im. ed. m dol. tordouratni greshnik odnashash se spokorit ǀ Oh hudobna, tardouratna im. ed. ž nehvaleshnoſt takorshnih erbou ǀ de nej tiga tardouratniga rod. ed. m Faraona pogubil ǀ od tiga tordouratniga rod. ed. m Pharaona ǀ sa volo vashe tardouratne rod. ed. ž nepokorshzhine ǀ Vnimu tardouratnimu daj. ed. m greshniku bo upajne dàl skuſi exempel tiga Rasbojnika ǀ videozh ta folk taku grob, neumen, inu tardouraten tož. ed. m ǀ de bi isvelizhal tiga terdouratniga tož. ed. m ži. Faraona, inu Egypzerje ǀ ſilnu teshku je pregovorit eniga tardo uratniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ s'kuſi ſvojo S. Gnado, inu noter daianje slednu greshnu, inu tardovuratnu tož. ed. s ſerze lahku more omezhiti ǀ takushni nej ſo nezh bulshi, kakor ty ſtari tardouratni im. mn. m Iudje ǀ Oh nemarni, inu terdouratni im. mn. m greshniki ǀ skuſi nyh pregreho ſo bily terdouratni im. mn. m ratali ǀ kaj menite tedaj vy tordouratni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ v' prizhe ſe ſo nashli ti preuſetni tardo uratnj im. mn. m Iudij ǀ Ah greshne, inu tardouratne im. mn. ž dushe ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne im. mn. ž, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh rod. mn. Ajdjou perteklu ǀ kar je David od teh terdovratnih rod. mn. Iudou djal ǀ netroshtai ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku k' tem tardouratnem daj. mn. hudizhom ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Terdovratnim daj. mn. pak ǀ te tardouratne tož. mn. m greshnike, inu greshnize bres vſe miloſti bò obſodel h' temu vezhnimu paklenskimu ogniu ǀ k'ſadnimu takorshne terdouratne tož. mn. m she oſtreshi shtraiffa ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne tož. mn. m omezhi ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil te terdòuratne tož. mn. m gresnike ǀ kakor exempel imamo na teh terdouratnih mest. mn. Judou Kalk po nem. hartnäckig ‛trmast, trdovraten’
Svetokriški
trebuh -a m trebuh: kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh im. ed. otekal ǀ na drugu nemiſlijo ampak na lushte nyh meſſa, inu shertje nyh trebuha rod. ed. ǀ kar en orru mu ie s'trebuha rod. ed. sletel ǀ li ſvojmu trebuhu daj. ed. je ſtregil ǀ supet bodo nyh garli, trebuhi daj. ed. ſtregli ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh tož. ed. nepolnj ǀ v' trebuhu mest. ed. te ribe balene ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino v'trebuhu mest. ed., inu eno strashno ſmert ſtury ǀ Je molil Jonas v' trebuhi mest. ed. te ribe ǀ Shtokfiſh ima ſvoje ſerze v'trebuhi mest. ed. ǀ imamo ſpumnit na tu kar Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham or. ed. po semli lejsla
Svetokriški
tresk -a m 1. tresk, tj. udar strele: de vſhe sdaunu, grum, tresk im. ed., blisk, ogin, tozha cello vaſho deſelo nej ſo Konzhali ǀ De bi tebe grum, ali tresk im. ed. vbyl ǀ de bi te tresk im. ed. vbijl ǀ druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske tož. mn., inu nagle ſmerti is ſerza voszhio ǀ veneh vashih hishah je vezh hudizhou, edn moti mosha, drugi sheno, de ſe skregata, inu ſtu treskou rod. mn. edn timu drugimu voshita 2. tresk (kot kletvica): vſe skuſi na jeſiku ima, sludi, hudizh, tresk, shent, plent ǀ na mejſti sludia, hudizha, treska rod. ed., hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ vſtih drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum tož. ed.+, plent
Svetokriški
tresti -em nedov. zmajevati: sazhne s' glavo treſt nedol. ǀ Kaj s' glavo treſſete 2. mn. ǀ eni s glavo treſſeio 3. mn., inu pravio tresti se tresti se: kolena ſo mu ſe bila sazhèla treſti nedol. ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem 1. ed. ǀ pò cellem shivotu ſe potim, inu treſſem 1. ed. ǀ Ti pak od ſtraha ſe treseh 2. ed., inu potish ǀ sdaj on od mraſa ſe treſſe 3. ed. ǀ cell ſvejt pod nym ſe treſſe 3. ed. ǀ ouzhiza kakor vidi volka ſe prestrashi, inu treſse 3. ed. kakor shiba ǀ kakor sagleda eno mesh ſe treſe 3. ed. kakor shiba pred njo ǀ kakor shiba ſe je treſſil del. ed. m ǀ on kakor shiba ſe je treſsal del. ed. m od straha ǀ od straha ſe je treſsil del. ed. m ǀ grund te semle ſe je pod nym treſil del. ed. m ǀ Ta semla ſe je bila taku mozhnu prestrashila, de ſe je tresla del. ed. ž ǀ bo en takushin potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla del. ed. ž ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli del. mn. m ǀ mozhy Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle del. mn. ž
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 299
- 300
- 301
- 302
- 303
- 304
- 305
- ...
- 317
- Naslednja »
Število zadetkov: 6340
Dostopnost