Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zarę́jati, -am, vb. impf. ad zarediti; 1) bei der Zucht verderben, C.; — 2) durch Zucht vermehren; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, überhandnehmen; vse rastline se večidel po dveh spolih zarejajo, Vrtov. (Km. k.); mrčes se zareja bolnemu drevju pod skorjo; črvi se zarejajo v mesu.
Pleteršnik
zaripẹ́ti, -ím, vb. pf. feuerroth werden (z. B. vor Aufregung), Cig.; po celem obrazu zaripi, Glas.
Pleteršnik
zasẹ́danje, n. 1) das Aufsitzen: z. konja, M.; — z. sedežev, das Einnehmen der Sitze, M.; — 2) das Nachstellen, M., C., kajk.-Valj. (Rad); kako bi mogel temu razbojniškemu zasedanju uteči? Krelj; — 3) (po hs.) die Session, nk.
Pleteršnik
zasẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) durch Säen anbauen, säen; vrag je ljuljko med pšenico zasejal; les z., eine (künftige) Waldung ansäen, Cig.; z. se, sich durch ungesäeten Samen vermehren, Cig.; drevje se je zasejalo, das Holz ist angeflogen, Cig.; zasejan les, angeflogenes Holz, Cig.; — z. bolezen po kakem kraju, einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; ta kuga se je k nam zasejala (hat sich bei uns eingenistet), Z.; — unter die Leute bringen, ausbringen, Cig.; — 2) = napačno sejati, versäen, Cig.; — 3) z. kaj, etwas verlieren, C.
Pleteršnik
zaslovẹ́ti, -ím, vb. pf. anfangen gerühmt zu werden, berühmt, bekannt werden; zaslovelo je njegovo ime po vsej deželi.
Pleteršnik
zaslȗga, f. das Verdienst, Cig., Jan., nk.; po zaslugi, nach Verdienst, Cig.; imeti veliko zaslug, velike zasluge, nk.
Pleteršnik
zaslȗžək, -žka, m. 1) der Broterwerb; brez zaslužka; iti po zaslužku, sein Brot suchen; — 2) das Verdiente, der Verdienst; ves z. zapraviti.
Pleteršnik
zaslužénje, n. das Verdienst; svojega zasluženja ne bom nikoli poveličevala, LjZv.; (pos. v cerkvenem govoru): po Kristovem zasluženju.
Pleteršnik
zasmrdẹ́ti, -ím, vb. pf. zu stinken anfangen, nekaj je zasmrdelo; zasmrdelo je po vsej sobi, im ganzen Zimmer wurde ein Gestank wahrgenommen.
Pleteršnik
zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.-Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.-C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
Pleteršnik
zastǫ́pati, -pam, vb. impf. ad zastopiti; 1) vertreten; pot z. komu, jemandem in den Weg treten, M.; — 2) vertreten, repräsentieren, Jan., nk.; z. koga pred vnanjim svetom, Levst. (Cest.); (po drugih slov. jezikih); — 3) z. se koga, vor jemandem Respect haben, ihn achten, C.; Rücksicht haben, schonen, ogr.-C.
Pleteršnik
zastǫ̑pnik, m. der Vertreter, der Repräsentant, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jez.).
Pleteršnik
zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ("mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče-Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče-Levst. (M.); — zasukan, geschraubt (stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.-Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.
Pleteršnik
zašumljáti, -ȃm, vb. pf. sanft zu rauschen, zu säuseln anfangen; aufsäuseln; zašumljalo je po drevju.
Pleteršnik
zatȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zatočiti; 1) rollen machen, Cig.; Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače, (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) = verfüllen; vino z., Navr. (Let.); — 3) z. se, sich abrunden: zelje se ne zatače, das Kraut bildet keine Köpfe, jvzhŠt.
Pleteršnik
zatę́gati, -am, vb. impf. ad zategniti; po hrvatsko z., mit croatischem Accente, croatisierend sprechen, Z.
Pleteršnik
zategováti, -ȗjem, vb. impf. ad zategniti; po hrvatsko z., mit croatischem Accente, croatisierend sprechen; tudi: zatę́govati, Dol.
Pleteršnik
zatẹ́kanje, n. po pomenih glagola zatekati (se); tudi: die Nachstellungen, C.; z. hudičevo, Dalm.
Pleteršnik
zatikȃvka, f. = veja, ki se zatika po travnikih tam, koder ne smejo ljudje hoditi, Dol.
Število zadetkov: 2208