Zadetki iskanja
Pleteršnik
dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).
Pleteršnik
dodẹ́vati, -am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 1) zulegen, dazuthun; — 2) d. komu, jemandem lästig sein, Vrt.; (— po nem. "zusetzen": dodeval je Jezusu z njim iti, Ravn.).
Pleteršnik
dogọ̑vor, m. die Verabredung, das Uebereinkommen; po dogovoru, verabredetermaßen; die Convention, Cig. (T.), DZ.
Pleteršnik
doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.-C.; dojde, če se zveličam, ogr.-Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.
Pleteršnik
dolẹtávati,* -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.
Pleteršnik
dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
Pleteršnik
dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo (acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.-C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
Pleteršnik
doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
Pleteršnik
dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
Pleteršnik
dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
Pleteršnik
domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
Pleteršnik
domẹ̑mba, f. die Verabredung, Cig.; — das Einvernehmen, DZ.; po domembi z ministerstvom, im Einvernehmen mit dem Ministerium, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.
Pleteršnik
domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.
Pleteršnik
domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.-Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
Pleteršnik
domǫ̑vje, n. die Heimat, Cig., Jan., C., nk.; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; koprnela sta po ljubem domovju, Ravn.
Pleteršnik
Pleteršnik
donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.-C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- ...
- 111
- Naslednja »
Število zadetkov: 2208
Dostopnost