Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
godìti se -ím se nedov.
1. dogajati se: Gda ſze pa zacsnejo eta goditi KŠ 1771, 243; kaj je mokrouſzt moia ſzüha poſztánola, kako ſze vleti godi SM 1747; vidimo, ka ſze i vezdásnyem vrejmeni nám tak godi KŠ 1771, 339; stero sze proti tebi vszkákdén od neszpametni godi TA 1848, 60; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Vſza vaſa ſze naj vu lübeznoſzti godijo KŠ 1771, 526; znamejnye toga, gda bodo ſze eta godila KŠ 1771, 241
2. biti, živeti v dobrih razmerah: naj ſze ti dobro godi, i zdrav bodes KŠ 1771, 7420
Prekmurski
góraž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718
Prekmurski
gòrasti -a -o prid.
1. gorat: i v-toj máloj gorasztoj domovini lübijo zláto szloboscsino AI 1876 P, br. 8, 6
2. gorski: Svedrec rasté po gorasti trávnikaj AI 1878, 50
Prekmurski
goréči -a -e prid.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
Prekmurski
goréjnji -a -e sam. gornji, prebivalec gornjega Prekmurja: Gorejnyi (v-'seleznom vármegyévi) szo po neszrecsnom pobitji v-lutheránszki járem vpre'seni KOJ 1845, 71; vsze neszpodobnoszti tih gorejnyih zvedevsi KOJ (1914), 133
Prekmurski
gòri idéjnje ~ -a s vnebohod: Po tvojem gori ſztanejnyi, I vnébo gori idejnyi BKM 1789, 293
Prekmurski
gòrijemàti -jemlém nedov.
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
Prekmurski
gòrilovìti se -ím se nedov. vzpenjati se, napredovati: ino se je luth. vöra po nemskih országaj vszele bole gorilovila kak scsipek KOJ 1845, 68
Prekmurski
gòri napráviti ~ -im dov. postaviti, zgraditi: razmecses czérkev i po trej dnévi jo gori naprávis KŠ 1771, 95
Prekmurski
gòri obüdìti tudi gòri obidìti ~ -ím dov.
1. obuditi: vſze mertve gori obüdi TF 1715, 24; naſz vſze na ſzkrádnyi dén od ſzmrti gori obüdi KŠ 1754, 122; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459; on me gori obudi SM 1747, 78; ſteroga je Boug gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 349
2. zbuditi: jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Obüdi me gori po grejhi mrtvoga KM 1783, 145; ka ſzi ti náſz gori obüdo KŠ 1754, 223; ſteroga je gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 306; Elizeus ga je od mrtvih gori obüdo KM 1796, 77; gori ſzo ga obüdili govorécsi KŠ 1771, 193; zeſzna veſzélo gori obidi KŠ 1754, 227
gòri obüdìti se tudi gòri obidìti se ~ -ím se
1. obuditi se: Da ſze cslovik ni na povrnenyé gori obüditi nemore KŠ 1754, 124; Mo'zjé Ninivinſzki ſze gori obidijo na ſzoudbo KŠ 1771, 41; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Kralicza jüga ſze gori obidi na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 41; po etom 'zitki ſze ſztvojim Szinom na 'zitek vekivecsni gori obidimo KŠ 1771, 829; Vnougi ſze obidijo: eti na 'zitek vekivecsni KŠ 1754, 139
2. zbuditi se: ako ſze zbüdim (gori obüdim) SM 1747, 32; gda ſze gori obüdim KŠ 1754, 139; da sze je slü'zbenica escse obüdila AI 1875, br. 2, 7
gòri obǘdeni tudi gòri obǘdjeni ~ -a ~ -o obujen: kteri je tüdi gori obüden SM 1747, 14; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459
Prekmurski
gòri ostánoti ~ -em dov.
1. ostati: lepi szpomenek nyegov naveke goriosztáne KAJ 1870, 54; jaſz ſzam ſzám gori oſztano KŠ 1771, 472; nábrali ſzo, ka je gori oſztanolo zlámanya drobtinya KŠ 1771, 52
2. ostati buden: Lüdjé i po záhodi szunca goriosztánejo i pri poszvêti delajo KAJ 1870, 48
gòri ostánjeni ~ -a ~ -o
1. preživel: Naj iſcsejo ti gori oſztányeni lidjé Goſzpodna KŠ 1771, 389
2. preostal, neporabljen: i nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126
Prekmurski
gòri pocìmprati ~ -am dov. zgraditi, postaviti: Jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo, i po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po tri dnéj drugo brezi rouk naprávleno gori poczimpram KŠ 1771, 150
gòri pocìmprani ~ -a ~ -o zgrajen, postavljen: Nazáj gori poczimprani KŠ 1754, 2a; pren. ka ſzmo vu právoj M. czérkvi gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov i Prorokov KŠ 1771, 339; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340; Gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov KŠ 1771, 577
Prekmurski
gòri postàviti ~ -stávim dov.
1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375
2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2
3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4
gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5
gòripostávleni -a -o
1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2
2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13
Prekmurski
gòripostávlati -am nedov. postavljati, graditi: [hiše] i kálhatne goriposztávlajo na olepotejnye vészi KOJ 1845, 38; [cerkev] gornyolendavszko szo ponovili czelo z nouva goriposztavlali KOJ (1914), 149; Nepriátelje i goriposztávlajo kazala szvoja TA 1848, 59; pren. nego po vöri právdo gori poſztávlamo, tou je, mi ſzpunyávamo právdo po vöri KŠ 1771, 440
Prekmurski
gòri rásti ~ rastém nedov. rasti: jaſz pa tak gori raſztém, liki lagoja tráva KM 1790, 60; gda bi ſztrnyom vrét gori raſzlo, zadiſilo je je trnye KŠ 1771, 19; pren. reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite, dabi po nyem gori ráſzli SM 1747, 24
Prekmurski
gòri skočìti ~ skóčim dov.
1. skočiti, vstati: I gori je ſzkocso i hodo je KŠ 1771, 386; Na té recsi je csamurno goriszkocso szodec KAJ 1870, 155
2. dvigniti se, zvišati se: Po 'zétvi od szilja cena goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
gòri skr̀miti ~ -im dov.
1. vzrediti: kmetovavci nej káksega lejpoga 'sivincseta szmeli goriszkrmiti KOJ 1848, 79; Skvorjánec mláde szkrbno goriszkrmi KAJ 1870, 99
2. vzgojiti: Paszko je meo na mladino, naj sze vu bo'sem sztráhi po soláj ino vu potrejbnih znányaj goriszkrmi KOJ 1848, 122
gòri skr̀mleni ~ -a ~ -o vzgojen: dober ſzluga bodes Jezus Kriſztuſov, liki ki ſzo gori ſzkrmleni vu ricsej vöre i dobroga návuka KŠ 1771, 639; moški odvetki nego nej szo vszáksi za kraluvanye goriszkrmleni KOJ 1848, 14
Prekmurski
gòri stánenje tudi gòri stánejnje ~ -a tudi gòri stanenjé ~ -á s vstajenje: Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; Ja ſzem gori ſztánejnye i 'zitek KŠ 1754, 117; Ti ſzi i moje gori ſztanejnje KM 1783, 145; Gorisztanênye KAJ 1848, VI; Od tejla gori sztánejnya KŠ 1754, 138; od gori ſztanenyá mrtvi KŠ 1771, 679; na ſzpomenek ſzvojega gori ſztanejnya KM 1796, 4; Dai mi bláseno gori ſztánenye SM 1747, 54; ti znás moje ſzidejnye i gori ſztánejnye KŠ 1754, 87; Vörjem vu Tejla gori ſztanejnye KMK 1780, 7; Gori ſztanenyé nazviſcsáva KŠ 1771, 263; Ki gor’ ſztanejnye csákamo SŠ 1796, 17; po tvojom gori ſztanenyi SM 1747, 52; po gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; po gori ſztanenyej Jezus Kriſztuſovom KŠ 1771, 710; Po tvojem gori ſztanejnyi KM 1783, 75; po blásenoj ſzmerti, i gori ſztánenyem SM 1747, 30; Pred ſzvojim gori ſztánejnyem KŠ 1754, 110; Sztvojim ſzvétim gori ſztánejnyem BKM 1789, 35; 2.) gori ſztanenyé KŠ 1754, 110; Jaſz vörjem vu tejla gori ſztánejnye KŠ 1754, 121; Gori ſztanenyé nazviſcsáva KŠ 1771, 263; po gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; Pred ſzvojim gori ſztánejnyem KŠ 1754, 110
Prekmurski
gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
Prekmurski
gòri vzétje ~ -a s
1. pridobitev: Ar csi je zavr'zenyé nyihovo zmérjenye ſzvejta, ka bode gori vzétje, nego 'zitek zmrtvi KŠ 1771, 473
2. sprejetje: nego po gori vzétyi cslovecsanſztva vu Bo'zánſztvo KM 1783, 15
3. prevzetje, sprejetje: [Madžari] po gorivzétji nezbrojenih szlovenszkih rejcsih med szvoje szo szvoj szlóki jezik obogatili KOJ 1848, 8
4. upoštevanje: Verna je ta rejcs i vſzega gorivzetja je vrejdna KŠ 1771, 635
5. imenovanje: Bo'zega iména zamán gori vzétje KŠ 1754, 16
Število zadetkov: 1717