Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
trahtati nedov., F7, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; persectari, s'fliſſom is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati; sectari, ṡa enim hoditi, vedin po eniga navuka ſturiti, trahtati; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Vorenc
trebuh m, F24, alvinus, -a, -um, trebuha boléẛen; alvus navis, ladje trebuh; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; corbitare, v'trébuh metati, nakladati; pronus in ventrem, tá kateri na trebuhu leṡhy; reptare, plaṡiti, po trebuhi leiſti; venter, -tris, trébuh, vamp, ṡhelodez
Vorenc
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole, drenk Scop. [479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
Vorenc
trg1 m, F5, municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; oppidanus, -a, -um, en terṡhán, meṡzhán, is terga, ali meſta; oppidatim, od eniga terga do druṡiga, po méſtnu; oppidum, en terg, ali méſtu; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
Vorenc
trifos m, F2, chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh nogah; tripes, -dis, trehnog, trinogázh, po némṡhku trifos
Vorenc
trinogač m, tripes, -dis, tréhnog, trinogázh, po némṡhku trifoṡ
Vorenc
trn m, F10, acaron, -ri, miſhji tern; attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po terni shly; chamaemyrsine, miſhji tern; dumus, -mi, en tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida, garm; ornus, -ni, tudi tá beili tern, ali glog, ima ardezhe jagode ṡa tyze; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami; sentis, -tis, en tern; spina, -ae, tern, ribja kúſt, grebèn; spineus, -a, -um, s'terna ſturjen; unedo, na terni jabulka
Vorenc
trtje s, iberica, ṡhpanski petlinzi[!], ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih
Vorenc
učeno prisl., F6, doctè, kunſhtnu, vuzhenu; excellenter, preṡhlahtnu, po junazhku, prou modru, prou vuzhenu; litteratè, kunṡhtnu, vuzhenu; perdoctè, cilú kunṡhtnu, ali vuzhenu; peritè, vuzhenu, ṡaſtopnu; rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa
Vorenc
udariti1 dov., F15, aggredi, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; feriens, tá kir vdari; ferire, vdariti, raniti; ico, -is, icere, ẛadéti, vdariti; impingere, ſe ṡadeiti, vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti; impingere alapam, ṡa uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti; irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti; percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; repercutere, ṡupèt naṡai vdariti, vezhkrat vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti
Vorenc
ujedati nedov., F3, cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrevih dere, inu vjeida; mordere, vgriṡniti, vjeiſti, vjeidati; prim. v'jedati 
Vorenc
ukrasti dov., F5, abripere, po ſyli vẛèti, vkraſti; clam, na ṡkrivnim, ṡkriuſhi, ṡkrivai vṡèti, vkraſti; clepo, -ere, ẛmakniti, inu ṡkrivai vṡèti, vkraſti; subripere, vkraſti, reṡmakniti; surripere, ſe prózh od eniga vkraſti, na ṡkrivnim kai vkraſti, na tihim kai ṡmakniti, ali vṡèti
Vorenc
umorjen (v'morjen) del., F5, caesus, -a, -um, pobyt, vbyt, vmorjen; defunctus, ẛaduſhen, vmorjen; fame enectus, od lakote vmorjen; interfectus, -a, -um, vbyen, vmorjen; mortificatus carne, v'morjen po tem meſſu
Vorenc
unča ž, F5, deunx, en funt, manîe eno unzho; quincunx, -cis, pèt onzh, tú je deſſet lotou, pèt deilou; sextula, -ae, ſheſti deil ene unz[h]e: ṡhtiri ſcrupilni; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; unciatim, po vnzhi, po dvá lota, na lote
Vorenc
vajkušnica ž, F2, cervical, ena va[i]kuſhniza, pulſhtèr pod glavo; discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli
Vorenc
val m, F13, crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi notar buhajo; exaestuare, veliku nevréme biti, ṡlaſti na murju, valuve gnati; fluctifragus, kar na murju valuve reṡbya; fluctivagi nautae, kateri ſe po valuvih voṡio; fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali zviblanîa; fluctus, -us, val na vodi; fluctus maris, morṡki valuvi; unda, -ae, vodeni val, ſlap na vodi; undans, kar valuve déla; undare, vodene valuve, ali ſlape na vodi délati; undatim, enake podobe kakor ſo ty valuvi, ali ſlapi na vodi; undatus, -a, -um, na viṡho teh valuvou ſturjen; undosus, -a, -um, polhin valuvou
Vorenc
vandrati nedov., F8, iter facere, vandrati; itinerari, potovati, vandrati; migrare, ſe ſeliti, preſeliti, vandrati v'eno drugo deṡhelo; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; pervagari, ſem ter tám ſe klatiti, vandrati, inu hoditi; praetergredi, mimú poiti, daile potegniti, ali vandrati; proficisci, raiṡhati, vandrati, prozh vleizhi, odhajati; progredi, naprei hoditi, ali naprei poiti, vandrati
Vorenc
vas ž, F10, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnîa Galilea; paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is vaſſy; pagatim, od vaſſi do vaſſi; pagus, -gi, ena velika vaṡ; vicanus, -ni, en kmètizh, v'vaſſeih rojen; vicatim, po vaſſeih, ali od vaſſi do vaſſi; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
Vorenc
večer m, F5, corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru pihlá; vesper, -ris, vezhèr, mrák; vespera, -ae, vezhèr; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja; vespertinus hospes, en guſt, kateri na vèzher pride; prim. v'večer 
Vorenc
vedin prisl., sectari, ṡa enim hoditi, vedin po eniga navuku ſturiti, trahtati
Število zadetkov: 703