Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:
Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?
Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:
V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?
Imamo poved "Zakaj ne smem molčati?". Kaj je zakaj kot stavčni člen?
Ob okužbi sem izgubil vonj / voh ?? Izgubil sem zaznavo vonja, oddajal sem še vedno neprijeten vonj, nisem več vohal?
Kateri zapis je imena občine je pravilen: Občina Šempeter - Vrtojba (nestični vezaj) ali Občina Šempeter-Vrtojba (stični vezaj)?
Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?
Spoštovani, zanima me, ali se poklica oz. izobr. programa klepar-krovec in oblikovalec kovin-orodjar pišeta s stičnim vezajem ali (ne)stičnim pomišljajem.
Kako torej pisati vezaj v zapisu dvojnih priimkov – stično ali nestično? Sonja Hercegova-Baškir ali Sonja Hercegova - Baškir? Pravila določajo nestičnost (s sicer nelogično posebnostjo), vendar opažam, da se jezikoslovci čedalje pogosteje odločajo za stičnost. Ali naj vseeno vztrajam pri normi ali naj se zlijem z večino?
Zanima me, kako se zapisujejo najrazličnejši standardi, ki se v različni literaturi velikokrat pojavljajo (predvsem dvopičje, npr.: SIST EN ISO 11721-1:2001 ali SIST EN ISO 11721-1: 2001 ali SIST EN ISO 11721-1 : 2001 ...)? Ali je dvopičje levostično, nestično? V literaturi se skoraj vedno pojavlja v obojestransko stični obliki, ki je SP nikjer ne predvideva.
Pozdravljeni, po pravopisu se okrajšava (d. o. o.) piše s pikami in presledki, v vsakdanji rabi pa je prisoten stičen zapis. Zanima me, ali se pri lektoriranju besedil zapis podjetij popravlja, čeprav uradno zapis ni registriran pravilno, ali pustimo zapis takšen kot je v splošni rabi, čeprav ni slovnično pravilen.
Ali lahko desno poševnico v primerih, kot je 0.00 / 00.00 / 24.00, pišemo nestično (zaradi večje preglednosti)?
Kako ravnamo, ko okrajšavni piki sledi nestično ločilo, npr. poševnica? Je za piko presledek ali ne?
Primer: na poštni znamki z osnovno vrednostjo 80 vinarjev je pretisk z novo vrednostjo 60 vinarjev. To bi verjetno predstavili takole: 60/80 vin., je to prav?
Kaj se pa zgodi, ko je na znamki za 2 kroni pretisk nove vrednosti 80 vinarjev? Bi to predstavili kot: 2 kr./80 vin. ali 2 kr. /80 vin.?
Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.
Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?
Lektoriram pravno besedilo in imam težavo pri zapisu matematičnih znamenj za odstopanje +/– pred glavnim števnikom, npr. »… dovoljen je odmik pri debelini do +/– 0,1 milimetra.« V skladu s pravopisom pišemo pri negativnih številih pomišljaj v pomeni minus stično s številko (–23 °C). Za navedeni primer pa v normativnih in drugih priročnikih ne najdem ustreznega pravila oz. primera.
V skladu s pisanjem pomišljaja stično pri negativnih številih, bi potem po analogiji pisali »+/–0,1 milimetra«, torej brez presledka med +/– in številko, saj razumemo poševnico med + in – kot ali, tj. »odmik pri debelini do 0,1 ali –0,1 milimetra.
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
ALI
Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.
1. Po nekih novih pravilih (ne vem, kdo naj bi jih postavil, ampak zdaj vse tajnice govorijo o tem) naj se v formalnih pismih ne bi več v istem besedilu pisalo Zadeva: ... in Spoštovani, temveč le eno ali drugo. Morda veste, kako je s tem?
2. Katere možnosti imamo pri pisanju pozdravov, še posebej v kombinaciji s podpisom, npr.
Lep pozdrav,direktornova vrstica Jože Novak
Lep pozdrav.DirektorJože Novak ...
Lepo vas pozdravljam.
Lepo pozdravljeni.
Zdi se mi, da imamo tukaj pravzaprav ogromno možnosti in ni treba, da se omejujemo samo na eno, vendar ljudje pričakujejo, da jim daš le en odgovor.
3. Za to trditev pa bi samo potrebovala vašo potrditev: če v dopisu napišemo položaj človeka v podjetju/organizaciji, je prav, da ženskam pripišemo žensko obliko poklica, kajne? Npr.
Maša Kovač,nabavna referentka (in ne nabavni referent).
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?
ali
---------------------------------------------------------
Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?
Dve povedi za zgled:
Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:
sončen/bolj sončen/najbolj sončen
ali
sončen/sončnejši/najsončnejši?
V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?
Dostopnost
Dostopnost