Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Tuja imena vladarjev: prevesti ali ne?

Zakaj ime kralja Juana Carlosa ni podomačeno?

Jezikovna
Tuja osebna imena in njihovi svojilni pridevniki

Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.

Ženska imena:

  • AriaArijin (SP 963)
  • Hanah – Hanahin
  • Noa – Nojin/Noin
  • Enya – Enyin
  • Mei – Mejin
  • Enia – Enjin
  • Enía – Eníjin
  • Zoe – Zoejin/Zoein
  • Naia – Najin
  • Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
  • Zala Ana – Zalaanin (SP 966)

Moški imeni:

  • Mai -- Majev
  • Ensar -- Ensarjev/Ensarov

Jezikovna
Tuje črke in podomačevanje: »Søren Kierkegaard« in »København«

Zanima me, kako ravnati, če se v istem besedilu pojavita dva različna zapisa oziroma različni tipografski menjavi danske črke ø (Søren, Köbenhavn). V prevodih večina prevajalcev Kierkegaardovo ime pušča v originalni obliki, ime mesta pa zapisujejo zelo različno. Kaj menite o odločitvi, da zaradi enotnosti oboje zapišem s slovensko črko o?

Jezikovna
Tuje črke v slovenski abecedi

Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?

Jezikovna
Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«

Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.

Jezikovna
Tvorba imen pripadnikov: »hutijevec«

Slov. ustreznica (ang.) Houtis oz. Hutis (ime za člane uporniške skupine, dejavne v Jemnu; več o tem na http://en.wikipedia.org/wiki/Houthis)

Na spletu (v slov. medijih) se največkrat pojavlja različica hutiji ali celo samo huti oz. hutijevci;

vzporedno naletimo tudi na bes. zveze tipa

hutijski uporniki oz.

hutijevske sile.

Gibanje pa naj bi ime dobilo po (l. 2004 umrlem) voditelju, imenovanem Husein Badredin al Huti. Katera ustreznica (če sploh) je bolj pravilna? Zdi se mi, da bi tukaj morali slediti Toporišičevi slovnici (na 178. str) in tvoriti navadno izpeljanko za »člana ali uda organizacije, ideologije [...]«, nekako tako kot ničejanec (prim. izpeljanko z -ist po vzoru idealist, ki tukaj domnevno ne bi funkcionirala ...)?

Jezikovna
Tvorba in pomen pridevnikov, tvorjenih iz samostalnika »poker«

Ali se poker lahko uporablja kot levi prilastek? poker igralec, poker igra, poker klub, poker turnir

Jezikovna
Tvorba izglagolskih pridevnikov

Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).

Jezikovna
Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb

V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:

Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.

Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz besedne zveze »hematološka onkologija«

Kakšna je pravilna tvorba pridevnika iz termina hematološka onkologija, če gre za bolnike s to diagnozo?

  • hematološkoonkološki bolniki ali
  • hematološko onkološki bolniki?

Ali gre tu za običajno tvorjenje pridevnika iz podredne besedne zveze ali bi morda lahko vmes pustili presledek?

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz francoskega mesta »Crest«

Zanima me, kako bi slovenila pridevnik izhajajoč iz poimenovanja francoskega mesta Crest (izg. [kré])? Kreški?

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz priredno zloženih imen: moškega in ženskega

Zanima me, kako bi pravilno napisala sledeče: Cochrane-Piazzesiina mera.

Jezikovna
Tvorba pridevnika na -ski iz zemljepisnega imena, ki se konča na -i: »Frascati« – »frascatijski« ali »frascatski«

Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?

SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:

  • Tahiti, rod. ed. Tahitijatahitijski

Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski

Jezikovna
Tvorba pridevnika za barvni odtenek, podoben barvi jajčevca

S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?

Jezikovna
Tvorba pridevnikov na -ski: posebni primeri in izjeme

Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)

Jezikovna
Tvorjenje pridevnikov iz ukrajinskih imen »Popasna« in »Rubižne«

V novicah o Ukrajini se pojavljata mesti Popasna in Rubižne. Zanima me tvorjenje pridevnikov iz teh zemljepisnih imen. Pa tudi kako bi v slovenščini poimenovali prebivalce teh dveh mest.

Jezikovna
Tvorjenka »sovjetsko-afganistanski«

zanima me, kako se pravilno zapiše: sovjetsko-afganistanska vojna ali sovjetsko − afganistanska vojna? Kakšne vrste tvorjenka je to in po katerem členu Slovenskega pravopisa se moramo ravnati?

Jezikovna
Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’

Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.

Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...

Jezikovna
Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna
Ujemalne sestavine v zvezah »Smelt Olimpija« in »Hotel Turist«

Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?

Število zadetkov: 1944