Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

udàv udáva samostalnik moškega spola [udàu̯ udáva]
    velika nestrupena kača, ki se okrog plena ovije in ga pri tem zaduši; primerjaj lat. Boidae; SINONIMI: boa
STALNE ZVEZE: navadni udav, rdečerepi udav
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. ȕdāv) iz rus. udáv iz udavítь ‛zadaviti’ - več ...
ùf medmet
    1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
      1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
    2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
    3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
    4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff
ùh medmet
    1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
      1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
    2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
    3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
      3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
      3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
uhàt uháta uháto pridevnik [uhàt]
    ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje
STALNE ZVEZE: rjavi uhati netopir, uhati klobučnjak, uhati netopir
ETIMOLOGIJA: uho
ulalà in ùlalá in úlalà medmet
    1. izraža, da je govorec prijetno presenečen
      1.1. izraža, da se govorec čudi, občuduje koga, kaj
      1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom la izraža, da je govorec neprijetno presenečen
    2. uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, spolno privlačnost, namiguje na spolnost
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
      3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. ouh là là iz medmeta ouh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega prislova ‛tam, tja’
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost
upepelítev upepelítve samostalnik ženskega spola [upepelítəu̯ upepelítve]
    2. ekspresivno uničenje česa z ognjem, visoko temperaturo
      2.1. ekspresivno uničenje česa sploh
ETIMOLOGIJA: upepeliti
upepelíti upepelím dovršni glagol [upepelíti]
    1. sežgati truplo, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremirati
    2. ekspresivno uničiti kaj z ognjem, visoko temperaturo
      2.1. ekspresivno uničiti kaj sploh
ETIMOLOGIJA: iz pepeliti iz pepel
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn]
    1. ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremiran
    2. ekspresivno ki je uničen z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: upepeliti
upepeljevánje upepeljevánja samostalnik srednjega spola [upepeljevánje]
    sežiganje trupla, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremacija, kremiranje
ETIMOLOGIJA: upepeljevati
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti]
    1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi
      1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
    2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: pesniti
urán urána samostalnik moškega spola [urán]
    1. težka radioaktivna kovina sive barve, kemijski element; simbol: U
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
STALNE ZVEZE: obogateni uran, oplemeniteni uran, osiromašeni uran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Uran iz nlat. uranium, po planetu Uran - več ...
úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh]
    iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat. Bombina
STALNE ZVEZE: hribski urh, nižinski urh
ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...
urtikárija urtikárije samostalnik ženskega spola [urtikárija]
    iz medicine kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SINONIMI: koprivnica
STALNE ZVEZE: solarna urtikarija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. urticaria, iz lat. urtīca ‛kopriva’ - več ...
úzo úza; in ouzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: ouzo
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
vanádij vanádija samostalnik moškega spola [vanádi]
    zelo trda kovina modrikasto sive barve, kemijski element; simbol: V
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vanadium, frc., angl. vanadium iz nlat. vanadium, po vzdevku nordijske boginje Freje, nord. Vanadís
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: vanilija
vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin] ETIMOLOGIJA: vanilija
Število zadetkov: 1620