Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]
    1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: kegljati
kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški] ETIMOLOGIJA: kegljač
kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]
    igrišče za kegljanje
STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče
ETIMOLOGIJA: kegelj
kélvin kélvina samostalnik moškega spola [kélvin]
    1. iz fizike osnovna merska enota za izražanje temperature; simbol: K
      1.1. iz fizike ta merska enota pri izražanju barvne temperature; simbol: K
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kelvin, angl., frc. kelvin, po angleškem fiziku Williamu Thomsonu, baronu Kelvinu (1824–1907)
ketóza ketóze samostalnik ženskega spola [ketóza]
    1. iz medicine, iz veterine stanje, pri katerem organizem zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov za lastne energijske potrebe razgrajuje maščobe
    2. iz farmacije, iz kemije monosaharidna spojina z eno ketonsko skupino
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketosis, iz keton
kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina
    2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
    3. ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi
ETIMOLOGIJA: kikiriki
kíklop kíklopa in kiklóp kiklópa samostalnik moškega spola [kíklop] in [kiklóp]
    zelo veliko človeku podobno grško mitološko bitje z enim očesom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kyklop in lat. Cyclōps iz gr. Kýklōps, prvotno ‛okroglooki’, glej cikel
kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo]
    1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen
    2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: kila
kítica kítice samostalnik ženskega spola [kítica]
    1. enota pesmi, sestavljena iz vsaj dveh verzov
      1.1. vsebina te enote
    2. navadno ekspresivno kita, zlasti manjša
STALNE ZVEZE: nibelunška kitica
FRAZEOLOGIJA: odspati kakšno kitico
ETIMOLOGIJA: kita
kítovec kítovca samostalnik moškega spola [kítovəc]
    iz zoologije zelo velik morski pes z velikim sploščenim gobcem in pikastim vzorcem po hrbtu, ki se hrani s planktonom; primerjaj lat. Rhincodon typus
ETIMOLOGIJA: kit
kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč]
    1. večja skala v morju
    2. ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost
    3. povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav borovec’ < pslov. *klęčь iz ide. *klenk- ‛kriviti, upogibati’, glej klečati - več ...
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica]
    ženska, ki kleklja
ETIMOLOGIJA: klekljar
klementína klementíne samostalnik ženskega spola [klementína]
    1. sadno drevo z mandarini podobnimi manjšimi plodovi, križanec med mandarino in pomarančo; primerjaj lat. Citrus × clementina
      1.1. plod tega drevesa kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. clémentine, verjetno po francoskem vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
klén2 kléna kléno pridevnik [klén]
    1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
    2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
    3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz (je)klen; manj verjetno h kliti - več ...
klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost]
    1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
    2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako zglednost, ustreznost
    3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: klen
kleptomán kleptomána samostalnik moškega spola [kleptomán]
    1. kdor zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanj nepotrebne stvari
      1.1. slabšalno kdor krade, se okorišča ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manikós ‛blazen’
kleptomaníja kleptomaníje samostalnik ženskega spola [kleptomaníja]
    bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manía ‛blaznost’ - več ...
klinopís klinopísa samostalnik moškega spola [klinopís]
    1. staroveška pisava iz klinastih znakov, ki se vtiskuje v glinene ploščice ali kleše v kamen, razširjena zlasti v Mezopotamiji, Mali Aziji in stari Perziji
      1.1. besedilo, zapisano s to pisavo
    2. ekspresivno nečitljiva, neberljiva pisava
ETIMOLOGIJA: klin + pisati
kljunáš kljunáša samostalnik moškega spola [kljunáš]
    sesalec s kljunom, podobnim račjemu, plavutmi in širokim ploščatim repom, ki leže jajca, živeč v vzhodni Avstraliji; primerjaj lat. Ornithorhynchus anatinus
ETIMOLOGIJA: kljun
klobúčar klobúčarja in klobučár klobučárja samostalnik moškega spola [klobúčar] in [klobučár]
    kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobuk
Število zadetkov: 1620