Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
váljanje tudi valjánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od valjati: valjanje testa / valjanje jekla, pločevine / valjanje ozimnih posevkov / stroj za valjanje volnenih tkanin / valjanje otrok po tleh
♦ teh. hladno valjanje
SSKJ²
váljati -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á)
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati
c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi
3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
5. vulg. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): mnogi so jo že valjali
    váljati se 
    1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha
    2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci
    3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah
    ●     ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
    ♦     navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka
    váljan -a -o:
    valjana jeklena pločevina; valjana polst
    ♦     teh. valjani profili
Pravopis
váljati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -an -ana; váljanje (á) koga/kaj ~ testo
váljati se -am se (á) Svinja se ~a po blatu; slabš. ~ ~ cel dan na plaži |poležavati|
Celotno geslo Vezljivostni G
váljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj po podlagi premikati koga/kaj
Jeklo so valjali /v plošče/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v stiku z različnimi podlagami premikati koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Iz gline so valjali posebno dolge svaljke.
Pleteršnik
váljati 1., -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.-Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
Svetokriški
valjati -am nedov. valjati: Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nedol. nago ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite, dusho pak pustite v'blati teh grehou valat nedol. ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah, sdaj hudizhi po pakli mene valaio 3. mn. ǀ nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal del. ed. m ǀ ta ſod ſo po plazu valali del. mn. m valjati se 1. valjati se: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati nedol. ǀ v' blati te nezhiſtoſti, kakor ena shivina ſe valat nedol. ǀ sdaj ſe valash 2. ed. v' poſteli teh grehou ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala 3. ed. ǀ ſe v' blati te nezhiſtoſti uala 3. ed. ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal del. ed. m, inu de bi ſe neublatil ǀ neperpuſtij de bi ſe jeſt kokar ena shivina v' blati te nezhiſtoſti valala del. ed. ž 2. biti nepospravljen: Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala 3. ed. ǀ polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio 3. mn.
Celotno geslo Kostelski
valjati ► ˈvaːl’at -an nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
váljati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno po podlagi premikati se od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
SSKJ²
váljček -čka m (ȃ)
1. manjšalnica od valj: valjčki se vrtijo; gumijast, kovinski, steklen valjček; kroglice, valjčki in ploščice / prenosni, pritiskalni valjček
♦ tekst. raztezalni valjčki
2. obrt. priprava v obliki manjšega valja z ročajem za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: potegniti z valjčkom po steni
Celotno geslo Sinonimni
váljček -čka m
1.
majhen valjpojmovnik
SINONIMI:
2.
obrt. priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapetpojmovnik
SINONIMI:
obrt. valjek
GLEJ ŠE SINONIM: valj
Celotno geslo Kostelski
valjek ► ˈval’ak -a m
Geografija
valjêni réčni tôvor -ega -ega tovóra m
Celotno geslo NESSJ
valjer
Prekmurski
valón tudi valóun prisl.
1. izhajajoč, po rodu: zaglednoli ſzo ga od A'zie valon 'Zidovje KŠ 1771, 409; ZRima valoun priſavczi BKM 1789, 121
2. sodeč k čemu, primeren: vſzákſe zamán valon csefketanye KŠ 1754, 25; liki na klanyé valon ovczé KŠ 1771, 466; Peſzmi ár ſzo nej eſzi valoun bilé BKM 1789, 4; i po Popa na tou valon molitvi KMK 1780, 83; ki szo za dobicsek valón hamicsno priszego dáli AIP 1876, br. 3, 2
SSKJ²
valovít -a -o prid. (ȋ)
1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje
2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje; pes z valovito dlako
♦ gozd. valovita rast lesa; papir. valoviti karton
Smučanje
valovíti tŕdi objékt -ega -ega -a m
Pravo
valútna klávzula -e -e ž
Davki
valútni tečáj -ega -a m
SSKJ²
vámpek -pka m (ȃ)
manjšalnica od vamp, želodec: vampek jagnjeta / hodil je po gorah, da bi mu vampek splahnel / vampek vrča
Celotno geslo eSSKJ
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
Število zadetkov: 35784