Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
žlíca -e ž
Pleteršnik
žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.-C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn-Erj. (Torb.).
SSKJ²
SSKJ²
žlíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
- navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
Celotno geslo
Etimološki
žlīkrof -a m
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
SSKJ²
žlobúdra -e ž (ȗ)
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
SSKJ²
žlobudránje -a s (ȃ)
glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih
glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih
SSKJ²
žlobudráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. hitro in nerazločno govoriti: opotekal se je in nekaj žlobudral; ne vem, o čem žlobudrajo / žlobudrati po arabsko, v ljubljanščini
2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: sploh ne zna biti tiho, kar naprej žlobudra; žlobudrala sta o vsakdanjih stvareh
// slabš. govoriti, klepetati: najbrž je spet žlobudrala, zato ni nič slišala
3. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: otrok v prvih mesecih žlobudra; žlobudrati v sanjah / ptice so žlobudrale
4. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju čez kako oviro: izvirek žlobudra; voda žlobudra v žlebovih
// dajati temu podobne glasove: klopotci žlobudrajo v vinogradih / kotel nad ognjiščem že žlobudra voda v njem je že začela vreti
1. hitro in nerazločno govoriti: opotekal se je in nekaj žlobudral; ne vem, o čem žlobudrajo / žlobudrati po arabsko, v ljubljanščini
2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: sploh ne zna biti tiho, kar naprej žlobudra; žlobudrala sta o vsakdanjih stvareh
// slabš. govoriti, klepetati: najbrž je spet žlobudrala, zato ni nič slišala
3. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: otrok v prvih mesecih žlobudra; žlobudrati v sanjah / ptice so žlobudrale
4. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju čez kako oviro: izvirek žlobudra; voda žlobudra v žlebovih
// dajati temu podobne glasove: klopotci žlobudrajo v vinogradih / kotel nad ognjiščem že žlobudra voda v njem je že začela vreti
- žlobudrajóč -a -e:
veselo žlobudrajoči tujci
Svetokriški
žlofati -am nedov. klofutati: ſtu, inu ſtukrat shlofajo 3. mn. Chriſtusa s' shentovajnam ǀ Tebe po uſtah shloffaio 3. mn. ǀ shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili, inu shlofali del. mn. m Prim. pri Pohlinu ſhlofâm ‛colopizare, Maulschellen geben’; → žlafrnica.
Pleteršnik
žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.-C.; — prim. žlapotati.
Vorenc
žmah m, F8, gustus, -us, ṡhmah; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po ſlinah, kar po ſlinah diſhy; saperda, ena riba takú imenovana, ali ena ſorta miſhilnou hudiga ṡhmaha; sapidus, -a, -um, ṡhmahin, dobriga ṡhmaha, dobru diſhy; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha
SSKJ²
Pravopis
žmériti -im nedov. -èč -éča; žmérjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) |gledati z napol zaprtimi očmi|: na koga/kaj ~ ~ soseda; žmeriti po kom/čem ~ ~ dekletu; neobč. ~ zaradi močne svetlobe mežikati
Celotno geslo
Etimološki
žmẹ́riti -ẹ̄rim nedov.
Prekmurski
žmèten -tna -o prid.
1. težek: Kamen je 'zmeten KAJ 1870; Ár je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz puſcſena KŠ 1754, 34; Steri ſzrczé je 'zmetno Od grejha KŠ 1754, 257; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; 'Zmeten racſun ka mám BKM 1789, 386; 'Smetno má rokou moudri tak veli SŠ 1796, 94; Prevnoughi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Ár 'zmetna i neprenoſena bremena vküp vé'zejo KŠ 1771, 76; pren. ár ſzo nyihove ocsi 'zmetne bilé KŠ 1771, 90
2. popadljiv: kaj prido po mojem od váſz odhájanyi 'zmetni vuczké med váſz KŠ 1771, 406
3. noseča: Ovo, edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10
žmetnéjši -a -e težji: Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; i niháte ta 'zmetnejſa te právde KŠ 1771, 77
1. težek: Kamen je 'zmeten KAJ 1870; Ár je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz puſcſena KŠ 1754, 34; Steri ſzrczé je 'zmetno Od grejha KŠ 1754, 257; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; 'Zmeten racſun ka mám BKM 1789, 386; 'Smetno má rokou moudri tak veli SŠ 1796, 94; Prevnoughi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Ár 'zmetna i neprenoſena bremena vküp vé'zejo KŠ 1771, 76; pren. ár ſzo nyihove ocsi 'zmetne bilé KŠ 1771, 90
2. popadljiv: kaj prido po mojem od váſz odhájanyi 'zmetni vuczké med váſz KŠ 1771, 406
3. noseča: Ovo, edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10
žmetnéjši -a -e težji: Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; i niháte ta 'zmetnejſa te právde KŠ 1771, 77
Prekmurski
žmètno prisl. težko: ono piſzmo, vu ſterom je ſzvojo ſzvéto volo od cslovecsánſzkoga národa, jáko 'zmetno ſzprávlenoga, zvelicsanya vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Ka radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetno KM 1790, 16; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; a tô nyej 'zmetno sztanolo AI 1875, kaz. br. 7
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1781
- 1782
- 1783
- 1784
- 1785
- 1786
- 1787
- ...
- 1790
- Naslednja »
Število zadetkov: 35784
Dostopnost