Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
idéjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na idejo:
  1. a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče
  2. b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka
    ♦ 
    arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta
    idéjno prisl.: avtorja sta si idejno sorodna; idejno jasna kritika
SSKJ
individualístičen -čna -o prid. (í) 
  1. 1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualističen človek; individualistična družba / individualistično pojmovanje
  2. 2. nanašajoč se na individualiste ali individualizem: individualistični nazor; prevladovale so individualistične težnje / individualistična poezija, vzgoja
SSKJ
ìracionalízem -zma (ȉ-ī) 
  1. 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma
  2. 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem
SSKJ
iskáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskatelje: vse njegovo iskateljsko prizadevanje po arhivih je bilo brez uspeha / novela razkriva pisateljevega iskateljskega duha; iskateljska poezija
SSKJ
izrásti -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti
SSKJ
klasicístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na klasiciste ali klasicizem: klasicistična estetika / klasicistična poezija, umetnost / klasicistični slog
SSKJ
komplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni
 
fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
SSKJ
konflíktnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost konfliktnega: premagovanje konfliktnosti razrednih interesov / publ. njegova poezija izhaja iz življenjske konfliktnosti življenjskih konfliktov
SSKJ
krámparski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kramparje: kramparsko delo
 
slabš. kramparska poezija prva leta po 1945 poezija o udarniškem delu, graditvi socializma
SSKJ
lapidáren -rna -o prid. (ȃ) ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika
♦ 
arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen
    lapidárno prisl.: lapidarno obnoviti diskusijo
SSKJ
manipulácija -e ž (á) 
  1. 1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
    // adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo
  2. 2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / redko hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
  3. 3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
  4. 4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
    ♦ 
    les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave
SSKJ
militánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec
SSKJ
nàdnacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne
SSKJ
narèk -éka (ȅ ẹ́) govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis: pisati po nareku; hiter, počasen narek / za šolsko nalogo so pisali narek / brati narek
● 
publ. ta poezija je nastala po nareku časa okusu, miselnosti
SSKJ
nèčúten1 -tna -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna
 
knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni
SSKJ
nèdoganljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. ki se ne da dognati: stvar je nedoganljiva; nedoganljiva dejstva
// nerazumljiv, nedojemljiv: njegova poezija nam je precej nedoganljiva
SSKJ
nèdojemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da dojeti: nedojemljiva poezija; nedojemljiva stvar / knjiž., ekspr. preleteti nedojemljive daljave zelo velike
SSKJ
nèdojéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nedojemljiv: nedojetna ironija, poezija
SSKJ
negácija -e ž (á) 
  1. 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega
  2. 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične
  3. 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo
    ♦ 
    filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi
SSKJ
nèkomunikatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje
Število zadetkov: 90