Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
prekrižáriti -im dov. (á ȃ) s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca
// ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta
SSKJ
premagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo
SSKJ
premenjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko menjavati, zamenjavati: premenjevati zavese / premenjevati delavce; nosači so se premenjevali na pol ure / premenjevati službe
♦ lingv. menjavati v besedi kak glas z drugim, drugačnim glasom
SSKJ
prenášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi
    // delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico
    // delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj
  2. 2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom
  3. 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom
  4. 4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje
    // omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo
  5. 5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti
  6. 6. ekspr. prestajati, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen
  7. 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
    1. a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša
    2. b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati
    3. c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša
    4. č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša
      // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati
  8. 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti
    ●     ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta
    ♦     mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično
    prenašajóč -a -e: prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval
    prenášan -a -o: knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine
SSKJ
prenéhati -am dov. (ẹ̑) 
  1. 1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti
    1. a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / v osmrtnicah prenehalo je biti srce naše mame umrla je
    2. b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis
    3. c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti
  2. 2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti
    1. a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal
    2. b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati
    3. c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh
  3. 3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo
    ♦     jur. pravica preneha
SSKJ
prepešáčiti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure
// peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok podolgem in počez
● ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš
SSKJ
preplúti -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú) 
  1. 1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel
  2. 2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh
    ●     zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala
SSKJ
prepríčati -am dov. (ī ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil
● pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori
// publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet
    prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res
    prepríčan -a -o 
    1. 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan
    2. 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled
    3. 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist
      ●       knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal
SSKJ
preráščati -am nedov. (á) 
  1. 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano
  2. 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati
    ●     publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo
  3. 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo
SSKJ
prerómati -am dov. (ọ̑) ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku
SSKJ
preslédek -dka m (ẹ̑) 
  1. 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih
  2. 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma
    // od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen
    ●     z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet
    ♦     adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest
SSKJ
pretŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala
  2. 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo
    // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala
    ●     ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt
    ♦     anat. pretrgati himen
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha
    1. a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale
    2. b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo
  4. 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti
  5. 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače
    pretŕgati se ekspr.  izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja
    ●     žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven
    pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano
    ●     ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan
    ♦     avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo
SSKJ
pridélek -lka m (ẹ̑) 
  1. 1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki
    // kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek
  2. 2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
    ♦     ekon. hektarski pridelek
  3. 3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka
SSKJ
prislúhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
    // nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
  2. 2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
  3. 3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam delovnih ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
    // upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
SSKJ
pritlíčje -a s (ȋ) del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo: pritličje je že izdelano, nadstropja pa še ne; pritličje nebotičnika; okno, soba v pritličju / nizko ki je neposredno nad zemeljsko površino, visoko pritličje ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
SSKJ
privléči -vléčem dov., privléci privlécite in privlecíte; privlékel privlékla (ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto: privleči hlode k cesti; ribiči so privlekli mreže na suho / kovčka ni mogla dvigniti, zato ga je kar privlekla do vrat; ranjenca je na pol privlekel v zavetje / konji so privlekli voz na vrh klanca pripeljali
    // ekspr. iz nahrbtnika je privlekel čutarico vzel
  2. 2. ekspr. s težavo prinesti, pripeljati: s prijateljevo pomočjo je privlekel kovček v hišo; privlekla je velik nahrbtnik
    // prinesti, pripeljati sploh: s seboj je privlekla cel kup prijateljic; od nekod je privlekel mlade mačke
  3. 3. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: na tisoče ljudi so privlekli v taborišče
    // kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam pride: njega bo treba k zdravniku privleči / nazadnje so ga le privlekli v gostilno
  4. 4. redko vzbuditi pri kom zanimanje; pritegniti: predstava ga je privlekla
    ●     ekspr. privleči kaj na dan opozoriti na časovno odmaknjeno ali pozabljeno, navadno za koga neprijetno stvar
    privléči se vlekoč del telesa po tleh priti: ranjenec se je komaj privlekel do grmovja; privleči se po trebuhu
    // ekspr. s težavo priti: ob palici se je privlekel v sobo; vsa bolna se je komaj privlekla domov / naj gre tja, odkoder se je privlekel prišel
    ●     ekspr. na nebo se je privlekel temen oblak na njem se je počasi premikajoč pojavil
    privléčen -a -o: do ceste privlečeni hlodi
    ●     ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna
SSKJ
privozíti -vózim dov., privóžen (ī ọ́) pripeljati: z veliko hitrostjo je privozil iz stranske ulice; privozil je na cilj pol minute pred drugimi / mimo je privozil tramvaj
● ekspr. tako je le privozil do diplome je le diplomiral; s hitro vožnjo smo privozili še dve uri in zmanjšali zamudo pridobili; pog. daleč jo je privozil moralno, gospodarsko je propadel; publ. prvo mesto si je privozil domači dirkač je dosegel
SSKJ
priznávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine
    // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznavati napake; priznava, da tega ne ve / vedno je priznaval, da je bil njihov učenec
    // delati, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznavali so dekletom ljubezen in jim obljubljali zakon; priznaval mu je svoje skrivnosti
  2. 2. izražati, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: ateisti ne priznavajo boga; priznava le fizični svet / prednosti tega predloga ne priznavajo
    // izražati mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznavati komu sposobnosti, zasluge; priznavajo mu, da je veliko storil zanje
  3. 3. izražati strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: novega režima ne priznavajo vse države / priznavali so jim izpite na sorodni fakulteti / ne priznavajo nobene avtoritete / publ. letošnja moda priznava veliko stvari dovoljuje, dopušča
    // izražati mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznavati umetnika; vsi ga priznavajo in hvalijo / pravi humanizem priznava vsakega človeka ga upošteva
    // kritiki njegovo zadnje umetniško delo navdušeno priznavajo
  4. 4. izjavljati, da je kdo upravičen do česa: priznavati pokojnine ob določenih pogojih / priznavati narodu pravico, da sam odloča o sebi
  5. 5. v zvezi z za izjavljati, da je kdo to, kar izraža določilo: priznava ga za sina / priznava jo za zaveznico; priznava se za člana manjšinskega naroda / tega dela ne priznava za svoje
    priznavajóč -a -e: na pol priznavajoč krivdo; priznavajoče besede; prisl.: priznavajoče pokimati z glavo
SSKJ
promíle -a m (ȋ) del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo
// ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi
SSKJ
prótipól -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom pol v odnosu do nasprotnega pola: vrednostni protipol; duhovnost je protipol nagona, nagonu / ekspr. bil je pravi protipol očeta
Število zadetkov: 309