Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
pogrèb -éba m (ȅ ẹ́) obred pokopavanja: pogreb bo v petek popoldne; udeležiti se pogreba; naročiti, oskrbeti pogreb; iti k pogrebu, na pogreb; danes je osmi dan po pogrebu; biti pri pogrebu; lep, slovesen pogreb; drži se kot na pogrebu / cerkveni, civilni pogreb; pogreb na državne stroške / v osmrtnicah do pogreba leži pokojni na svojem domu
// pogrebni sprevod: pogreb je krenil proti pokopališču; dolg pogreb
● bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; star. nesti koga k pogrebu nesti ga pokopat; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog., ekspr. toliko pričakujemo od te zabave, nazadnje bo pa pogreb bo dolgočasno, ne bo prijetno
SSKJ
pohajkováti -újem tudi pohájkovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca
// nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje / pohajkovati v senci
SSKJ
pojèzd -ézda m (ȅ ẹ́) star.  
  1. 1. ježa: biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka
  2. 2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd
    ♦     zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke
SSKJ
pôkoj in pokòj -ója tudi -ôja m, prvi pomen mest. ed. pokóju (ó ọ́, ó; ȍ ọ́, ó) 
  1. 1. stanje človeka, ki po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: pet let ji manjka do pokoja; učiteljica v pokoju / iti v pokoj upokojiti se; biti v pokoju
  2. 2. knjiž. stanje brez hrupa, ropota; mir: v gozdu je vladal pokoj
    // stanje brez hrupa, vznemirjenj: želel si je malo pokoja / pokoj vasic v nedeljskem popoldnevu / kaliti javni red in pokoj
  3. 3. knjiž. stanje notranje ubranosti, urejenosti; mir: iskati pokoj; na dušo mu lega pokoj / pokoj srca / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle Bog mu daj večni pokoj
    // stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: brez pokoja je taval okrog
    ●     star. iti k pokoju spat; vznes. leči k večnemu pokoju umreti
SSKJ
póldnéven -vna -o [u̯d] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol dneva: odpravili so se na poldnevni izlet; poldnevno delo / prišel je po poldnevni zaslužek
● star. poldnevno sonce opoldansko
♦ šol. poldnevni pouk delo šole v eni izmeni; pouk istih učencev samo dopoldne ali samo popoldne
SSKJ
pólvečéren -rna -o [u̯v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki
SSKJ
pominíti -mínem dov., pominíl stil. pomínil pominíla (ī ī) knjiž. miniti, ponehati: popoldne je hitro pominilo / bali so se, da bo ogenj pominil; veter je pominil / bolečina je nekoliko pominila / kako hitro pomine veselje
SSKJ
pomívati -am nedov., tudi pomivála (í) z vodo ali drugo tekočino čistiti: pomivati posodo; v popoldanskem času pomiva stopnice po hišah / strojno pomivati posodo s pomivalnim strojem
SSKJ
popóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 
  1. 1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan
  2. 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan
SSKJ
popóldan [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera; popoldne: popoldan se bo odpeljal; vrnem se jutri popoldan
SSKJ
popoldánčar -ja [u̯d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji
SSKJ
popoldánec -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: popoldanci so se do večera vrnili iz šole; dopoldanci in popoldanci
SSKJ
popoldánji -a -e [u̯d] prid. (á) popoldanski: popoldanji pouk je hitro minil
SSKJ
popoldánski tudi popóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na popoldan: učenci imajo le popoldanski pouk; popoldanska malica; popoldanska obleka / popoldanska obrt obrt, ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času
// popoldanski učenci / v popoldanskem času se je ukvarjal s športom
♦ gled. abonma petek popoldanski
SSKJ
popóldne -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed.  
  1. 1. del dneva od poldneva do večera; popoldan: toplo jesensko popoldne; vse popoldne presedi v kavarni
  2. 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: kulturno popoldne; športno popoldne se začne ob treh
SSKJ
popóldne [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera: popoldne bo predavanje; popoldne bomo šli na sprehod; prišli bodo danes ob dveh popoldne; srečal sem ga včeraj popoldne; prim. poldne
SSKJ
popoldnévnik -a [u̯d] m (ẹ̑) časopis, ki izhaja popoldne: izdajati popoldnevnik; jutranjik in popoldnevnik
SSKJ
posámezen -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih
// mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki
♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte
    posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno
SSKJ
pospánčkati -am dov. (ȃ) otr. pospati: otroci so že pospančkali / ekspr. ded je popoldne rad malo pospančkal
SSKJ
posprávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim
    // delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži
    // dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik
  2. 2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno
  3. 3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico
    ●     ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil
Število zadetkov: 197