Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravo
začásno nèzaposljíva brezpôselna oséba -- -e -e -e ž
SSKJ²
zadostílo -a s (í)
zastar. zadoščenje: pričakovati zadostilo / dati komu zadostilo za storjeno krivico
Celotno geslo Vezljivostni G
zahtévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti koga/kaj
/Brez posebnega vzroka/ je (od potnikov) (za nedržavni prehod) zahteval potne liste.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj označevati koga/kaj kot nujo, potrebo
Ozka in še spolzka cesta zahteva previdno vožnjo.
SSKJ²
zahvála -e ž (ā)
1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pisna, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud
2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se / kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo
3. star., v členkovni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen
SSKJ²
zanaprêj prisl. (ē)
1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej: za zdaj naj bo, zanaprej bo pa drugače; zanaprej bolj pazite
2. star. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati; vnaprej: dobiti plačilo zanaprej; že zanaprej je vedela, da to ne bo dobro
Jezikovna
Zapis imena »Hrib - Loški Potok«

Zanima me, kaj je med Hribom in Loškim Potokom – nestični vezaj ali nestični pomišljaj? Veliko zapisov na spletu vsebuje celo stični vezaj, vendar si takšne rabe nikakor ne znam pojasniti. Gre morda za dvojno ime (kot je Šmarje - Sap)?

SSKJ²
zaslutíti in zaslútiti -im dov. (ī ú ū)
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: zaslutiti nesrečo, nevarnost; zaslutiti prevaro; zaslutil je, da bo kmalu umrl
// na osnovi določenih dejstev začeti pričakovati, predvideti kaj: zaslutili so posledice njegovega ravnanja
2. nedoločno se česa zavedeti, začeti si predstavljati: pomen njegovih besed so samo zaslutili; nekatere stvari so komaj zaslutili, kaj šele spoznali
3. nav. ekspr. nejasno, nedoločno zaznati: zaslutiti obrise gor v daljavi / psi so nas že zaslutili zavohali
    zaslúten -a -o:
    zasluteni dogodki; komaj zaslutena resnica
Celotno geslo eSSKJ
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]
    1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
Pravopis
zèl zlà zlò [-u̯]; zlêjši -a -e (ə̏ ȁ ȍ; é) neobč.: ~ človek hudoben, slab; ~a bolezen težka, huda; ~a slutnja huda
zlì -a -o (ȉ) ~ duh
zlò -êga s, pojm. (ȍ é) neobč.: ne pričakovati nič ~ega hudega; boj med dobrim in ~im slabim
zlóst -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.
Celotno geslo eSSKJ
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]
    1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
SSKJ²
zmagoslávje -a s (ȃ)
1. veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: prevzelo ga je zmagoslavje; pogled je izdajal zmagoslavje; občutek zmagoslavja / z zmagoslavjem pokazati dovoljenje
2. ekspr. zmaga: praznovati, pričakovati zmagoslavje / zmagoslavje sodobne tehnologije
● publ. napredno gibanje je slavilo zmagoslavje zmagalo
SSKJ²
zvelíčar -ja m (ȋ)
rel. kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče: pričakovati zveličarja / Zveličar Kristus
Pravopis
zvelíčar -ja m z -em člov. (ȋ) ver. pričakovati ~a
zvelíčarjev -a -o (ȋ) ver.
SSKJ²
žalostíti -ím nedov. (ī í)
delati, povzročati, da je kdo žalosten: lahkomiselni otroci žalostijo starše; žalostiti koga z očitki / pogled na uničene gozdove človeka žalosti; ekspr. trpljenje nedolžnih me žalosti / žalostiti komu življenje greniti
    žalostíti se 
    biti v stanju žalosti: žalostiti se zaradi neuspeha / žalostiti se nad čim / knjiž. žalostiti se z žalostnimi sočustvovati
    // knjiž. z žalostjo pričakovati: žalostiti se zime
Pravopis
žalostíti -ím nedov. žalôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, žaloščèn -êna; žaloščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga ~ prijatelje z očitki; ~ starše
žalostíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ zaradi neuspeha; neobč. žalostiti se česa ~ ~ zime |z žalostjo jo pričakovati|; žalostiti se nad kom/čim ~ ~ ~ neuspehom; neobč. žalostiti se z/s kom ~ ~ z žalostnimi sočustvovati
Celotno geslo Etimološki
ždẹ́ti ždím nedov.
Pleteršnik
žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
SSKJ²
žláhta -e ž (ȃ)
1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani
2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta
● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov
Število zadetkov: 218