Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kako je uradno: Luna ali Mesec?

Kakšen je konsenz za uradno poimenovanje satelita našega planeta Zemlje? Ali je to Luna ali je to Mesec?

Jezikovna
Kako pisati ime avtorja z dvojno jezikovno identiteto: »Andrej Makin« in »Andreï Makine«?

Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini.

Jezikovna
Kako pišemo poimenovanja koncilov?

Zanima me, zakaj je v SP 2001 Tridentinski koncil pisan z veliko začetnico, paragraf 149 pa zahteva malo začetnico za poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov (med slednje bi lahko uvrstili omenjeni koncil), npr. ljubljanski kongres, vižmarskitabor, kočevski zbor itd. SSKJ ima pod geslom konciltridentski koncil pisano z malo začetnico.

Jezikovna
Kako se glasi rodilnik imena »Juri«: »Jurija« ali »Juria«?

V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?

Jezikovna
Kdo je vršilec: »predlog ustavne obtožbe Janeza Janše«

Predlog ustavne obtožbe Janeza Janše. Nepoučeni bi pomislil, da je Janez janša podal predlog ustavne obtožbe. Proti komu?

Jezikovna
Naglaševanje osebnih imen

Ali je sprejemljivo, da osebna imena izgovarjamo drugače, kot je določeno s SP, npr. Anton (naglas na a), Martin (naglas na a), Aleš (naglas na a), Jernej (naglas na drugem e), Tamara (naglas na prvem a) ipd.? Zakaj SP ne dovoljuje dvojnic oz. zakaj ne bi smeli izgovarjati imena tako, kot je oseba (glede na narečno skupino, želje staršev ipd.) vajena? Za priimke to že velja, kajne, npr. Kovač (naglas na o ali a). In še: Kateri samoglasnik je naglašen v imenu Alica (v čudežni deželi)?

Jezikovna
Naj upoštevam SP 2001 ali SSKJ2?

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

  • V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
  • V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
  • SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

Jezikovna
Pisanje bolezni in virusov, poimenovanih po lastnih imenih

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Jezikovna
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

  • Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
  • Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
  • Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Jezikovna
Po Googlu »guglamo« ali »googlamo«?

Kako bi se pravilno zapisala glagola, ki pomenita uporabljati spletni program Skype in brskalnik Google – skajpati ali skypati in guglati ali googlati? Glede na to, da prehajata v splošno rabo, pa vendar sta tudi lastni imeni.

Jezikovna
Polglasnik v besedah »videz« in »ogenj«

Ali je v besedah videz in (z) ognjem normativno izgovarjati polglasnik namesto nenaglašenega /e/ ali pač? V SP-ju ni videti polglasnika v izgovorjavi (zaglavju), pa vendar se mi dozdeva, da bi naj akustično realizirali polglasnik, v drugem primeru najbrž zaradi redukcije pri pregibanju?

Jezikovna
Pravila politične korektnosti

Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.

Jezikovna
Predlog »z« ali »s« pri zapisu členov v pravnem besedilu

Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.

Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?

Jezikovna
Virus zika: zapis in sklanjanje

S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):

  • Virusi so organizmi, ki lahko imajo svoja imena. Ime je sestavljeno iz črke, npr. virus B, črk in števk, npr. virus H5N1, kratice, npr. virus HIV, lastnega imena, npr. virus Dobrava, virus Lassa, virus Ebola, virus Marbourg, virus Zahodnega Nila. V zadnjih primerih gre za imenovalne (tj. lastnoimenske) prilastke ob vrstnem imenu, ki jih pišemo z veliko začetnico. Podobno velja za zgled mrzlica Lassa. Nekatera lastna imena se (sčasoma oz. lahko) poobčnoimenijo in postanejo del leksike; pišemo jih z malo začetnico, npr. ebola |bolezen, ki jo povzroči virus Ebola|; virus ebole, virus denge. Po tem tipu bi lahko nastala tudi lassa |bolezen, ki jo povzroči virus Lassa|; virus lasse, vendar po pregledu gradiva za apelativizacijo tega tipa še ni potrditve (mrzlica Lassa), medtem ko pri virusu Zahodnega Nila apelativizacije sploh ne gre pričakovati.

Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.

Jezikovna
Vključitev besede »stvarstven« v SSKJ

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

  • Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
  • Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
  • Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

  • stvarstvena zakonitost in vrednota
  • stvarstven pojav
  • stvarstveno dogajanje
  • stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.
  • Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Jezikovna
Zapis imena »Hrib - Loški Potok«

Zanima me, kaj je med Hribom in Loškim Potokom – nestični vezaj ali nestični pomišljaj? Veliko zapisov na spletu vsebuje celo stični vezaj, vendar si takšne rabe nikakor ne znam pojasniti. Gre morda za dvojno ime (kot je Šmarje - Sap)?

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
Terminološka
Volilna abstinenca
Zanima me, če je besedna zveza volilna abstinenca ustrezna? Zveza označuje neudeležbo na volitvah.
Število zadetkov: 218