Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vtikljívost -i ž (í) ekspr. lastnost človeka, ki se (rad) vmešava, vtika v kaj: zdaj vidiš, kaj se zgodi zaradi človeške vtikljivosti
SSKJ
vzporéjati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim: vzporejati dirjajoče konje / vzporejati korake
  2. 2. knjiž. primerjati: vzporejati sezname, številke / vzporejati vaškega otroka mestnemu; rad se vzporeja s pomembnimi ljudmi
    vzporejajóč -a -e: vzporejajoč podatke različnih virov priti do zanimivih ugotovitev
SSKJ
vzrojljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) glasno razjezi, razburi: vzrojljiv človek / ženska vzrojljive narave
SSKJ
vzveselíti -ím dov., vzvesélil (ī í) star. razveseliti: rad vzveseli koga / vzveseliti se darila, prijatelja
SSKJ
vžígati1 -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: vžigati drva, slamo / vžigati ogenj v peči; pren. strast mu vžiga plamen v očeh
  2. 2. star. prižigati: vžigati svetilko; luči se vžigajo in ugašajo / na nebu se vžigajo zvezde
  3. 3. s povzročanjem zgorevanja goriva spravljati v delovanje: vžigati motor; voznik je dolgo vžigal / vžigati vozilo
    // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začenjati delovati: motor rad, težko vžiga / avtomobil slabo vžiga
  4. 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžigati jezo, sovraštvo; vžigati v kom pohlep / vžigati domišljijo, samozavest
  5. 5. nepreh., ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: popevka, akrobatska točka vžiga; vžigati z nastopom
    ●     ekspr. godci vžigajo koračnice ognjevito, glasno igrajo; ekspr. lepotica mu vžiga kri, srce ga spolno zelo vznemirja, privlači; ekspr. njegovi govori vžigajo množice zelo navdušujejo
    vžígati se 
    1. 1. začenjati goreti: hiše so se vžigale druga za drugo; suha trava se rada vžiga
    2. 2. ekspr. pojavljati se z intenzivno svetlobo: jutranja zarja se vžiga / blisk za bliskom se vžiga / iskrice se mu vžigajo v očeh
      ●       ekspr. v pogledih se jim vžiga veselje pogledi izražajo veliko veselje
      // postajati zelo svetel, žareč: obzorje se vžiga
    3. 3. ekspr. pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžiga ljubezen, strast / v glavi se mu vžigajo nove ideje
    vžigajóč -a -e: vžigajoče besede; vžigajoča se zarja
SSKJ
walkie-talkie in voki-toki -ja [vóki-tóki] m (ọ̑-ọ̑) rad. žepni baterijski sprejemnik in oddajnik: pogovarjati se z walkie-talkiejem
SSKJ
zabávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega: v pijanosti rad zabavlja; saj ne zna drugega, samo zabavlja / zastar. zabavljati vinu čez vino; zabavljati zaradi plač; zabavljati čez postrežbo; zastar. zabavljati na politiko čez politiko
  2. 2. zastar. zabavati: s svojo zgovornostjo jih je celo pot zabavljal / zabavljati se v veseli družbi
    zabavljajóč -a -e: glasno zabavljajoča družba
SSKJ
zabavljív -a -o prid. (ī í) ki (rad) zabavlja: zabavljiv človek / zabavljiv izraz v očeh posmehljiv, zbadljiv
● knjiž. Prešernovi zabavljivi napisi epigrami, puščice
SSKJ
zabavljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) zabavlja: zavrniti zabavljivca
SSKJ
začúdo in za čúdo prisl. (ū) ekspr.  
  1. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: po vojni se je svet začudo spremenil; o tem vedo začudo malo; začudo rad kvarta; v gozdu je bilo začudo tiho
  2. 2. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: večkrat se je pogovarjal s slikarjem in začudo nikoli o slikarstvu; začudo se ni ustrašil neurja; pred bojem so bili začudo popolnoma mirni
  3. 3. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začudo, njegova jeza se je hitro polegla; in začudo, zdaj se ona ni hotela pogovarjati; prim. čudo
SSKJ
zadovóljen -jna -o prid., zadovóljnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami: prijetno je delati v družbi zadovoljnih sodelavcev; zadovoljen je bil, da se je kar smehljal; zadovoljen se je vrnil domov; rad vidi svoje goste zadovoljne; vidno, ekspr. v dno srca zadovoljen / iron. si zdaj zadovoljen, ko je šipa razbita; evfem. nisem najbolj zadovoljen nisem zadovoljen
    // ki je večkrat, navadno v takem stanju: vsi so ga poznali kot zadovoljnega človeka; od malega je miren in zadovoljen
    // ki izraža, kaže tako stanje: zadovoljen obraz / zadovoljno življenje
  2. 2. v povedni rabi ki ima pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa: gospodar je z najetimi delavci zadovoljen; biti zadovoljen s samim seboj; zadovoljen sem, da tega nisem storil / biti z malim zadovoljen
  3. 3. zastar. vesel: zadovoljen je bil srečnega izida / kljub prigovarjanju ni bil zadovoljen iti ni hotel iti
    ●     ekspr. te rastline z jutranjim zalivanjem niso zadovoljne zanje tako zalivanje ni primerno; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni
    zadovóljno prisl.: zadovoljno si meti roke; zadovoljno se smehljati; zadovoljno spregovoriti, živeti
SSKJ
zadržáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadržala trda roka; zadržal ga je, da ni omahnil v prepad / zadržal je konja, da sem stopil na voz; zadržal je psa, da ni planil nanj / zadržal je nihalna vrata, da je lahko vstopila
  2. 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: zadržal je kotaleč se kamen; podstavili so coklo, da bi zadržala vagon / jez je zadržal, kar je neurje odneslo v reko / zadržali so sovražnikove tanke
  3. 3. narediti, da kaj ne izteka, odteka: z dlanjo je zadržal vodni curek; pritisnil je na žilo, da bi zadržal kri / zadržati solze / zadržati vodo zavestno ne izprazniti sečnega mehurja; pren. zadržati življenje
  4. 4. povzročiti, da kaj ne more skozi: filter zadrži trdne delce / smrekove veje zadržijo dež
  5. 5. narediti, da se kaj ne širi
    1. a) na večjo površino: z brisalko je zadržala razlito tekočino
    2. b) v okolico: ta prst zadrži veliko vlage / peč zadrži toploto
  6. 6. narediti, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadržati pismo; zadržati pošiljko zaradi kontrole
  7. 7. z glagolskim samostalnikom narediti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša je zadržala rast; zadržati gospodarski razvoj / zadržati epidemijo
    ♦     jur. zadržati postopek
  8. 8. z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadržati izplačilo; zadržati izvršitev kazni; zadržati zvišanje cen
  9. 9. narediti, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadržati jezo, radovednost, sovraštvo
    // z glagolskim samostalnikom ne narediti tega, kar določa samostalnik: zadržati dih, jok, smeh / zadržati korak
  10. 10. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: zadržal ga je, da mu je razložil svoj načrt; zadržati koga na kosilu
    // s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti na določenem mestu: zadržati koga na policiji, v bolnišnici; v lepem vremenu ga nič ne more zadržati v stanovanju
    // povzročiti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: jutri se bo vrnil, če ga kaj posebnega ne bo zadržalo; nič ga ni moglo zadržati, da ne bi izpeljal svojega načrta
  11. 11. publ. obdržati: nekaj stvari je zadržal, drugo je razdelil / divizija mora obmejno področje zadržati v svojih rokah / zadržati funkcijo, privilegije / zadržati enako stopnjo rasti dohodkov kot prejšnje leto / zadržati posel
    zadržáti se 
    1. 1. s prislovnim določilom ostati daljši čas kje: rad se je zadržal pri nas; spotoma se bomo zadržali v Postojni / otroci so se dalj časa zadržali pri slonih / predsednik se je z gosti zadržal v daljšem pogovoru
    2. 2. publ. določen čas obravnavati: na seji so se zadržali zlasti ob premajhni delavnosti nekaterih članov; zadržimo se pri tem pojavu, vprašanju
    3. 3. ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: novica ga je zelo vznemirila, toda zadržal se je; ob pogledu na kraj nesreče se ni mogel zadržati
    4. 4. s prislovnim določilom izraziti, pokazati tako razpoloženje, odnos do ljudi, okolja, kot ga izraža določilo: spoštljivo se zadržati do koga, proti komu; glej, da se boš dobro zadržal; lepo se zadržati
      ●       redko preperel list se je zadržal v travi od prejšnje jeseni je ostal; publ. ime manufaktura se je zadržalo do danes je ostalo, se je ohranilo; star. zna se zadržati se vesti
    zadržán -a -o 
    1. 1. deležnik od zadržati: zadržana žival je silila naprej; pismo je bilo zadržano
    2. 2. ki svojih misli, čustev ne izraža v izraziti, opazni obliki: zadržan človek; do nje, proti njej je bil vljuden, toda zadržan / biti zadržane narave; zadržano vedenje / zadržan glas, obraz
      // ki ni jasen, izrazit: zadržan smeh; zadržano veselje
    3. 3. ki izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: zadržana kritika; zadržano mnenje / doživeli so zadržan sprejem nenaklonjen, odklonilen
    4. 4. ki ne vzbuja pozornosti: zadržane barve / zadržana obleka
    5. 5. v povedni rabi ki mora biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: jutri ne bo prišel, ker je zadržan; prisl.: zadržano govoriti, hvaliti; zadržano naklonjen
      ♦       muz. zadržano označba za spremembo hitrosti izvajanja ritenuto; označba za hitrost izvajanja sostenuto; sam.: v njem je nekaj umirjenega in zadržanega
SSKJ
zafrkànt -ánta m (ȁ á) pog.  
  1. 1. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: bil je velik zafrkant; veseljak in zafrkant
  2. 2. kdor namerno povzroča komu neprijetnosti, težave: ta profesor je znan zafrkant
SSKJ
zafrkávati -am nedov. (ȃ) pog.  
  1. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: zafrkavati naivnega, varanega moža
  2. 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: zafrkavati podrejene; vsak dan ga hodi kontrolirat in zafrkavat
    ●     star. zafrkavati klobuk zavihovati
    zafrkávati se 
    1. 1. šaliti se, norčevati se: rad se zafrkava; on misli resno, ti pa se samo zafrkavaš
    2. 2. mučiti se, truditi se: celo uro sem se zafrkaval s popravilom / ne bom se več zafrkaval s teboj
SSKJ
zafrkljív -a -o prid. (ī í) pog. ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: v pogovoru z njim je bil zafrkljiv / zafrkljiv pogled / zafrkljive besede
    zafrkljívo prisl.: zafrkljivo se smejati
SSKJ
zafrkljívec -vca m (ȋ) pog. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: velik zafrkljivec je
SSKJ
zafrkljívost -i ž (í) pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga
SSKJ
zagrabíti in zagrábiti -im, in zagrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 
  1. 1. močno, sunkovito prijeti kaj: zagrabiti kamen, palico; zagrabiti za kljuko, vrv; zagrabiti z obema rokama; hitro, nepričakovano zagrabiti / zagrabil ga je in stresel; zagrabiti koga za lase, roko / lisica zagrabi kokoš; zagrabiti s kljunom, kremplji, z zobmi / zagrabiti s kleščami / stroj mu je zagrabil roko / tok je zagrabil čoln
    // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zagrabil je plašč in stekel; zagrabil je pest zlatnikov in jih spravil v žep
  2. 2. ekspr. prijeti, zgrabiti: zagrabiti begunca, tatu
  3. 3. ekspr. začeti intenzivno delati: dozdaj smo počivali, zdaj pa bo treba zagrabiti; delavci so pošteno zagrabili
    // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: vsi so zagrabili za delo
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zagrabila ga je bolezen; zagrabi ga jeza, strah; zagrabil ga je kašelj, krč
    // izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je spet zagrabilo; brezoseb. zagrabilo jo je, da bi zajokala / brezoseb. zagrabilo ga je, da bi se vrnil zelo rad bi se vrnil
  5. 5. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: njihovo trpljenje ga je zagrabilo / pesem, roman človeka zagrabi; njegova zgodba je poslušalce zagrabila
  6. 6. z grabljenjem (z grabljami) zakriti: zagrabiti seme / zagrabiti jame
    ●     ekspr. res je, je zagrabil hitro, odločno rekel; ekspr. nalogo bo treba drugače zagrabiti se je drugače lotiti; ekspr. zagrabil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila sprejel, izrabil; ekspr. zagrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zagrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zagrabiti za trnek podleči zvijači; če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko
    zagrabíti se in zagrábiti se, in zagrábiti se močno, sunkovito se oprijeti česa: v zadnjem trenutku se je zagrabil za ograjo in se obdržal
    zagrábljen -a -o: zagrabljeno seme
SSKJ
zahájati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. spuščati se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zahaja / sonce že zahaja za goro
    ♦     astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno prihajati pod obzorje
  2. 2. nehote, nenameravano spreminjati smer gibanja, hoje: v temi je pogosto zahajal s poti / zahajati vstran / ekspr. med pripovedovanjem rad zahaja stran od bistvenega
  3. 3. knjiž. (večkrat) hoditi: ob nedeljah zahaja k prijateljem, v gostilno / zahajati na lov; redno zahaja v gledališče
    ●     ekspr. biti doma tam, kjer sonce zahaja na zahodu; ekspr. igralčeva slava že zahaja mineva; zahajati v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obisk h komu
    zahajajóč -a -e: zahajajoče sonce
SSKJ
zahvála -e ž (ā) 
  1. 1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pismena, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud
  2. 2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se
    // kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo
  3. 3. star., v medmetni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen
Število zadetkov: 1445