Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
drúžen -žna -o prid. (ú ū) 
  1. 1. knjiž. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen: hodili smo na družne sprehode; pren. ustvarjena sta za družno pot
    // nav. dv. in mn. združen, složen: družna v težavah in veselju
  2. 2. star. ki živi v kolektivu, v družbi; družben: človek je družno bitje
    // ki je rad skupaj z drugimi: med najbolj družne živali spadajo mravlje in čebele / ljudje so tam zelo družni
    ♦     zool. družni tkalec ščinkavcu podobna tropska ptica pevka, ki gnezdi v skupini, Philetairus socius
    drúžno prisl.: družno sva korakala po prašni cesti; družno se bomo lotili dela; čreda se družno pase ob gozdu
SSKJ
družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ī ú ū; ū ȗ) 
  1. 1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo
    // povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze
  2. 2. redko sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto
  3. 3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo
    družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se 
    1. 1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni
      ●       preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
    2. 2. redko ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita
SSKJ
družljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki se (rad) druži: kot otrok sploh ni bil družljiv
SSKJ
drzún -a m (ȗ) slabš., redko drzen človek: nimam rad bojazljivcev, ta drzun mi pa tudi ni všeč
SSKJ
duhovíčiti -im nedov. (í ȋ) 
  1. 1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito: profesor je rad duhovičil; duhovičijo in pametujejo o ljubezni; duhoviči z obrabljenimi frazami / znal je prav salonsko duhovičiti
  2. 2. redko duhovito govoriti: rad je duhovičil in se šalil / ekspr. pozno v noč sva duhovičila govorila, se pogovarjala
SSKJ
duhovít -a -o prid., duhovítejši (ȋ) 
  1. 1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem: fant je nenavadno duhovit; zelo rad ima duhovito druščino; veljala je za sila duhovito žensko / njegove rjave oči imajo duhovit izraz / duhovita primera, šala
  2. 2. izvirno izpeljan, rešen: duhovita iznajdba; duhovita šahovska poteza; ta teorija je sicer zelo duhovita, toda nedokazljiva; gledalce je najbolj navdušil srednji napadalec s svojim duhovitim preigravanjem
    duhovíto prisl.: znal je zelo duhovito govoriti; pisatelj je duhovito opisoval napake svoje dobe; sam.: prosili so ga, naj jim pove kakšno duhovito šalo, domislico
SSKJ
dušíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
    // moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
  2. 2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
  3. 3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
  4. 4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
    ♦     rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
  5. 5. redko gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
  6. 6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo
    dušíti se s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
    dušèč -éča -e: zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
    dušèn -êna -o: zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
    ♦     fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
SSKJ
dvá -é -é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑) 
  1. 1. izraža število dve [2]
    1. a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star. pride proti dvema malo pred drugo uro
      // korakati po dva in dva tako, da sta dva v vrsti; ekspr. delati, jesti za dva zelo veliko; nav., slabš. stara dva že spita starši; hoditi po dveh po dveh nogah
    2. b) v prilastkovi rabi: dva brata; čez dva dni; roman v dveh delih; dva tisoč; dve uri hoda; dve leti in pol; pred dvema letoma, pog., neustalj. pred dvemi leti; elipt.: ekspr. ima jih dve manj kot osemdeset oseminsedemdeset let; star. mož jih ima že devetdeset brez dveh; pog.: spil je dva aperitiva dve čašici; dva čaja, prosim / poudarja dvojino: tu so vsi dežniki, zdaj pa povejte, katera dva sta vaša; pokažite mi tista dva vzorca / ta dva naj gresta tadva
    3. c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri
      // neskl. izraža številko dve: hiša številka dve; napiši dve; tekma se je končala z dve ali dva proti ena / pog. v spričevalu ima same dve zadostne ocene
  2. 2. v zvezi s tri izraža približnost: že dva, tri tedne ga nisem videl; v dveh, treh letih si zemlja opomore
  3. 3. ekspr. izraža nedoločeno manjšo količino: do trgovine imam dva koraka; naredi dva požirka
    ●     je med dvema ognjema v položaju, ko ga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ima dve bradi brado s podbradkom; držati se v dve gubé sključeno; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. biti na dve plati dvoličen; ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. ena dva tri, že ga ni več v trenutku; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; sprehodi v dveh sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca vsako orožje se utegne obrniti proti tistemu, ki ga uporablja
    ♦     šah. lovec na b 2; šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo
SSKJ
dvójčica -e ž (ọ̄) vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok ženskega spola: bili sta dvojčici; ena od dvojčic je kmalu umrla / imel je rad svojo sestro dvojčico
SSKJ
dvomíseln -a -o [səl] prid. (ȋ) knjiž. dvoumen, dvosmiseln: rad je uporabljal dvomiselne izraze
// dvopomenski: dvomiselne besede
SSKJ
dvorljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede
  2. 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv
    dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat
SSKJ
dvorljívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev
SSKJ
dvoúmen -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično
// s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo
    dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
SSKJ
dvoúmiti -im nedov. (ū ȗ) redko dvoumno govoriti: v družbi zelo rad dvoumi
SSKJ
edínstven -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
  2. 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
    edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega
SSKJ
èh medm. (ȅ) 
  1. 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako
  2. 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir
SSKJ
éksati -am dov. in nedov. (ẹ̑) pog. izpiti v dušku do dna (kozarca): rad eksa; na to se eksa
SSKJ
eksplodírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze
    ●     brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada
  2. 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira
SSKJ
eksplozíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven
    ♦     avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori
  2. 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj
SSKJ
élativ -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: kadar je za kaj navdušen, rad uporablja elative
Število zadetkov: 1445