Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žę̑pka, f. = žep, die Tasche, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žerẹ́lọ, n., nam. žrelo: das Ofenloch, M.; — das Flugloch des Bienenstockes, M., Čb.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.-Valj. (Rad).
SSKJ²
žerúh -a m (ū)
1. kdor (rad) veliko jé; požeruh: temu žeruhu ni nikoli dovolj hrane
2. zool. v severnih polarnih krajih živeča roparska žival s košatim repom in svetlo progo vzdolž bokov; rosomah
SSKJ²
žerún -a m (ȗ)
zastar. kdor (rad) veliko jé; požeruh: on je pravi žerun
Pleteršnik
žetvę́nka, f. neko jabolko, kajk.-Valj. (Rad).
Vorenc
žganci m mn., F3, maza, -ae, nudelni, ṡganzi, reṡanzi, laṡanîe; mazophagus, -gi, kateri rad jei nudelne ali ṡhganze; polenta, -ae, jezhmenova moka roṡhtana, ṡganzi
Pleteršnik
žganíca, f. eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein, Mur., Cig., Kres, kajk.-Valj. (Rad).
SSKJ²
žgánjar1 -ja m (ȃ)
ekspr. kdor (rad) pije žganje: vpitje žganjarjev
Pravopis
žgánjar1 -ja m z -em člov. (ȃ) poud. |človek, ki (rad) pije žganje|
žgánjarka -e ž, člov. (ȃ) poud.
žgánjarjev -a -o (ȃ) poud.
Celotno geslo Sinonimni
žgánjar -ja m
kdor rad pije žganjepojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. šnopsar, šalj. žganjarski bratec, ekspr. žganjepivec
SSKJ²
žgánjarski1 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žganjarje, pivce: žganjarska družba
● šalj. žganjarski bratec kdor rad pije žganje
Pleteršnik
žgȃnje, n. 1) das Brennen; ž. rane; ž. apna, opeke, das Kalk-, Ziegelbrennen; — das Sengen, das Rösten; ž. kave; — das Brandopfer, Krelj; — 2) eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein; ž. kuhati, Brantweinbrennen; = ž. paliti, BlKr.; (v tem pomenu nav. žganjè, Valj. [Rad], žganję́, Dol.).
SSKJ²
žganjepívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor (rad) pije žganje: žganjepivci in kvartopirci
SSKJ²
žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ)
1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti
// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo
2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati
// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno
3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline
4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate
5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge
// ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal
6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče
7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma
8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati
    žgáti se 
    1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge
    2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal
    žgóč -a -e
    1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce
    2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj
    3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati
    žgán -a -o:
    žgana glina; žgana opeka
    ●     žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje
    ♦     arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega
Pleteršnik
žgáti, žgèm, vb. impf. brennen (trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.-Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen (techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; (prim. žgeč); — (pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
Prekmurski
žgávni -a -o prid. žgalen: 'sgávnim dáram nebodes rad KOJ 1845, 129
Pleteršnik
žgȃvščina, f. das Brandopfer, Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žibara, f. ? pijan je kot žibara, Kr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žȋbək, -bka, m. das Gänschen, C.; žibek pivče, ogr.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 7728