Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).
Pleteršnik
beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
Pleteršnik
beračǫ̑n, m. der Bettler (zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
Pleteršnik
bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.
Pleteršnik
béreg,* m. = berek, C., Valj. (Rad).
Pleteršnik
bérek, m. der Morast, C., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
Pleteršnik
bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.
Celotno geslo eSSKJ16
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Pleteršnik
besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
Pleteršnik
bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
Pleteršnik
béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
Pleteršnik
bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
Pleteršnik
betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
Pleteršnik
bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
Pleteršnik
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
Pleteršnik
bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
Pleteršnik
bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
Število zadetkov: 5309