Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
opéšati -am dov. (ẹ̑) 
  1. 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali
  2. 2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile
  3. 3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce
  4. 4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala
    opéšan -a -o: opešan človek; duševno opešan; opešana živina
SSKJ
oprêsti oprêdem in oprésti oprédem dov., stil. oprèl oprêla in opréla (é; ẹ́) 
  1. 1. oviti, obdati s pajčevino: pajek je opredel muho
    // redko oviti: žico opresti z nitjo
  2. 2. ekspr. zvijačno si pridobiti zlasti čustveno naklonjenost koga: opredel jih je z razkazovanjem svoje spretnosti; tako ga je opredla, da ji izpolni vsako željo / opredla mu je srce
SSKJ
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
  2. 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
    osamèl in osamél -éla -o 
    1. 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
    2. 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
SSKJ
oslabéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
  2. 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
    ♦     lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito
    oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
SSKJ
osluškováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga
  2. 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval
SSKJ
osŕčje -a s (ȓ) 
  1. 1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
    // zastar. srce: nož mu je porinil naravnost v osrčje
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi
    // hiša stoji v osrčju doline sredi doline
    ♦     agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
    // ekspr. notranjost, notranjščina: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
  3. 3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
SSKJ
osŕčnik -a m (ȓ) anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika
SSKJ
ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil (ī í; á ȃ) 
  1. 1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti
  2. 2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija
    ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o: ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
SSKJ
ostrupíti -ím dov., ostrúpil (ī í) zastar. zastrupiti: ostrupil je ustreljeno veverico za vabo lisicam / svet mu je ostrupil srce
SSKJ
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í) 
  1. 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti
    // v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
    ♦     šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
  2. 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
  3. 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
    // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
  4. 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
  5. 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
  6. 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
    ●     zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
    osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
SSKJ
oščèp -épa m (ȅ ẹ́) zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep
SSKJ
ošibéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo
    ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo
SSKJ
oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 
  1. 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji
    // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali
  2. 2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti
  3. 3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti
    ●     zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje
    oškodován tudi oškódovan -a -o: biti oškodovan v svojih pravicah
SSKJ
oteževáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje
// delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose
// delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje
● misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja
SSKJ
otežíti -ím dov., tudi otéži; otéžil (ī í) 
  1. 1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet
    ♦     šport. otežiti gibalno vajo
    // narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj
    // narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čimbolj otežiti življenje
  2. 2. redko narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila
    ●     slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila
    otežèn -êna -o: zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo
SSKJ
otípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) 
  1. 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko
    // s tipanjem
    1. a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla
    2. b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce
  2. 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje
  3. 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh
    ●     ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor
SSKJ
otrdéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela
  2. 2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje
    // ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel
  3. 3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo
    ♦     lingv. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna
    otrdèl in otrdél -éla -o: otrdela koža; otrdela plast zemlje; otrdelo koleno
SSKJ
otrdévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. postajati trd, trši: snov je le počasi otrdevala
  2. 2. ekspr. postajati trd, brezčuten: pri tem delu je začel otrdevati / čuti, da ji srce otrdeva
SSKJ
otrdíti -ím dov., otŕdil (ī í) 
  1. 1. narediti, da postane kaj trdo, trše: otrditi platno s škrobom; otrditi rezilo s kaljenjem
  2. 2. povzročiti, da postane kaj manj gibljivo, manj prožno: mraz mu je otrdil prste
  3. 3. ekspr. povzročiti, da postane kdo trd, brezčuten: pogosti taki prizori so ga otrdili / prevzetnost ji je otrdila srce
SSKJ
otrováti otrújem dov. (á ú) zastar. zastrupiti: otrovala je svojega moža / z lažmi ji je otroval srce
    otrován -a -o: otrovana puščica
Število zadetkov: 519